Before that: The Formation of Slovenian Statehood prior to its Independence
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.56.3.10Ključne besede:
Slovenia, attainment of independence, self-determination, constitution, YugoslaviaPovzetek
In his article, the author discusses the formation of Slovenia in the “short” 20th century as the predecessor of the independent and sovereign Republic of Slovenia. The establishment of the Republic of Slovenia as an independent and sovereign state is considered a dissolution or the opposite of the unification into the Yugoslav state in 1918 and 1943/45. The break-up was legally and politically based in self-determination, a principle on which the Yugoslav state was formed and on the grounds of which the Republic of Slovenia severed its political and legal ties with Yugoslavia. The author thoroughly examines the three instances in which self-determination was exercised as a way in which the Slovenians either entered the Yugoslav state (1918, 1943/45) or departed from it (1990/91). Although the principle of self-determination was asserted by a different entity in each of these instances, their purpose and substance are connected in terms of cause as each previous instance served as a prerequisite for the success of the next. Especially without the second instance of self-determination, which served as the basis for the second Yugoslavia (1943/45–1991), it would be impossible to achieve the third self-determination, which led to the formation of the independent and sovereign state of Slovenia in 1991.
Literatura
Čepič, Zdenko. “Slovenija, Moja država: država in državnost v mislih in dejanjih slovenske politike: (dejstva in mnenja).” In: Osamosvojitev 1991: država in demokracija na Slovenskem v zgodovinskih razsežnostih, eds. Mitja Ferenc, Jurij Hadalin and Blaž Babič, 5–36. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2011.
Ferenc, Tone. “Oblikovanje slovenske (federalne) države 1941–1944”. In: Slovenci in prihodnost: zbornik prispevkov z znanstvenega posveta na SAZU (9–11 November 1994), eds. Bogo Grafenauer, et al., 213–23. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1995.
Fourteen Points – Wikipedia, the free encyclopedia. Accesed 4 July 2016. https://en.wikipedia.org/wiki/Fourtheen_Pounts.
Gabrič, Aleš. “Nacionalno vprašanje v Jugoslaviji v prvem povojnem obdobju = The national question in Yugoslavia in the immediate postwar period.” In: Jugoslavija v hladni vojni / Yugoslavia in the cold war: zbornik z Znanstvenega posveta Jugoslavija v hladni vojni, Ljubljana, 8.–9. maja 2000 / The collection of papers at the Scientific Conference Yugoslavia in the Cold War, Ljubljana, 8–9 May 2000, 403–24, 425–48. Ljubljana: Institute of Contemporary History and Toronto: University / Ljubljana: Institute of Contemporary History and Toronto: University, 2004.
Godeša, Bojan. Slovensko nacionalno vprašanje med drugo svetovno vojno. Ljubljana: Institute of Contemporary History, 2006.
Jović, Dejan. Jugoslavija – država koja je odumrla: uspon, kriza i pad Četvrte Jugoslavije: (1974.–1990.). Zagreb: Prometej and Beograd: Samizdat B92, 2003.
Lusa, Stefano. Razkroj oblasti: slovenski komunisti in demokratizacija države. Ljubljana: Modrijan, 2012.
Milosavljević, Olivera. Jugoslavija kao zabluda. Srpska strana rata: trauma i katarza u istorijskom pamćenju, 1. Beograd: Samizdat B92, 2002.
Perovšek, Jurij. Samoodločba in federacija: slovenski komunisti in nacionalno vprašanje 1920–1941. Ljubljana: Institute of Contemporary History, 2012.
Petranović, Branko and Momčilo Zečević. Jugoslovenski federalizam: ideje i stvarnost. Beograd: Prosveta, 1987.
Pleterski, Janko. “Država dveh domovin: historiografski premislek.” Prispevki za novejšo zgodovino, No 2 (2013): pp. 161–73.
Pleterski, Janko. Nacije, Jugoslavija, revolucija. Ljubljana: Komunist, Državna založba Slovenije, 1986.
Ramet, P. Sabrina. Tri Jugoslavije – izgradnja države i izazov legitimacije 1918.–2005. Zagreb: Golden marketing – Tehnička knjiga, 2009.
Repe, Božo. Jutri je nov dan. Slovenci in razpad Jugoslavije. Ljubljana: Modrijan, 2002.
Repe, Božo. Milan Kučan, prvi predsednik. Ljubljana: Modrijan, 2015.
Repe, Božo. Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Volume 2: Slovenci in federacija. Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 2003.
Režek, Mateja. Med resničnostjo in iluzijo. Ljubljana: Modrijan, 2005.
Self-determination – Wikipedia. Accesed 4 July 2016. https://en.Wikipedia.org/wiki/Self-determination.
Slovenska novejša zgodovina: Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije 1848–1992. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba and Institute of Contemporary History, 2005.
Šnuderl, Makso, Dokumenti o razvoju ljudske oblasti v Sloveniji. Ljubljana: Uradni list Ljudske republike Slovenije, 1949.
Uradni list Federativne ljudske republike Jugoslavije [Official Gazette of the Federal People's Republic of Yugoslavia], 1946.
Uradni list Ljudske republike Slovenije [Official Gazette of the People's Republic of Slovenia], 1947.
Uradni list Republike Slovenije [Official Gazette of the Republic of Slovenia], 1990, 1991.
Uradni list Socialistične federativne republike Jugoslavije [Official Gazette of the Socialist Federal Republic of Yugoslavia], 1963, 1974.
Uradni list Socialistične republike Slovenije [Official Gazette of the Socialist Republic of Slovenia], 1963, 1974.
Vodopivec, Peter. Od Pohlinove slovnice do samostojne države: slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja. Ljubljana: Modrijan, 2002.
Vodušek Starič, Jerca. Prevzem oblasti 1944–1946. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.
Zasedanje Ustavotvorne skupštine: 29 novembar 1945 – 1 februar 1946: stenografske beleške. Beograd: Izdanje Prezidijuma Narodne skupštine, 1946.
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).