Originalaufnahmen des Kriegs-Bild- und Filmamtes aus der modernen Materialschlacht

Avtorji

  • Miroslav Stiplovšek

Ključne besede:

banski svet, velika gospodarska kriza, banovinski proračun, banovinska samouprava

Povzetek

Na potek III. zasedanja banskega sveta Dravske banovine februarja 1933 so vplivale zaostrene politične razmere po objavi federalistične Slovenske deklaracije in nadaljnja poglobitev velike gospodarske krize. Banski svetniki iz vrst režimske jugoslovanske radikalne kmetske demokracije so se ob odločni odklonitvi federalistične državne ureditve opredelili za udejanjenje ustavno določenih banovinskih samouprav, pri obravnavi banovinskega proračuna za leto 1933/34 pa so si prizadevali čim bolj omiliti posledice gospodarske krize. Dosegli so povečanje svoje vloge v proračunski razpravi, v kateri so osvetlili stopnjevanje krize v agrarnih panogah, industriji, obrti in trgovini ter v denarnih ustanovah. Pomemben dosežek je bilo zlasti oblikovanje novega bednostnega sklada za zmanjšanje brezposelnosti, prav tako pa so si banski svetniki s številnimi postavkami banovinskega proračuna prizadevali reševati hude socialne posledice gospodarske krize. Ta prizadevanja pa je minister za finance ob potrditvi banovinskih financ za leto 1933/34 le v višini 129 milijonov din v precejšnji meri razvrednostil.

Prenosi

Objavljeno

2006-01-01

Številka

Letn. 46 Št. 1 (2006): Kresalov zbornik

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).