O rabi in zlorabi arhivskega gradiva tajnih služb (na primeru pripovedi o Milovanu Ilichu, objavljene v Koroških vojnih zgodbah)
Povzetek
Namen razmišljanja je opozoriti na najrazličnejše možnosti zlorabe arhivskega gradiva tajnih služb, ki vsebuje številne podatke sumljive verodostojnosti. Zato tovrstni dokumenti zahtevajo še posebej tenkočutno in natančno znanstveno analizo, ki pa v primeru obravnavane zgodbe ni bila opravljena. Zanjo je značilno predvsem neupoštevanje posebnosti kraja in časa pri analizi virov iz povojnega obdobja, nepoznavanje značilnosti tedanjega sodnega postopka, uporaba le nekaterih izmed razpoložljivih dokumentov, njihova pristranska interpretacija, zamolčanje nekaterih pomembnih dejstev, nepotrebno in nekritično obravnavanje dogodkov iz obdobja po letu 1970.
Literatura
Bajc, Gorazd. »O knjigi Igorja Omerze – Boris Pahor v žrelu Udbe, Nekritična uporaba varljivih virov lahko vodi v ustvarjanje novih krivic.« Primorski dnevnik, 24. 9. 2017, 13.
Bavcon, Ljubo. »Poskus pravne in politične analize dachauskih procesov.« V: Dachauski procesi: Raziskovalno poročilo z dokumenti, 125–55. Ljubljana: Komunist 1990.
Cankar, Tadej. »Arhivsko gradivo nekdanje Uprave službe državne varnosti in njenih predhodnic: osnovne značilnosti in primerjava nekaterih vidikov hrambe in upravljanja gradiva v postsocialističnih državah.« V: Totalitarizmi – vprašanja in izzivi, 3, Odstiranje zamolčanega, zbornik prispevkov, 271, 272. Ljubljana: Študijski center za narodno spravo, 2013.
Dornik Šubelj, Ljuba. Oddelek za zaščito naroda za Slovenijo. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 1999.
Hutař, Vera. Žrtvovana: Zamolčana resnica o Leopoldini Mekina. Novo mesto: Dolenjska založba, 1998.
Ivanič, Martin. »Kronološki prikaz poteka in razveljavitve dachauskih procesov (1946–1986).« V: Dachauski procesi: Raziskovalno poročilo z dokumenti, ur. Martin Ivanič, 33–51. Ljubljana: Komunist 1990.
Ivanič, Martin. »Zemljarič Janez.« V: Enciklopedija Slovenije 15, 154. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2001.
Janša, Petra. »Mag. Igor Omerza: Gre za montiran, udbovsko-vojaški proces v komunistični Sloveniji leta 1984.« Demokracija, 29. 5. 2016. Pridobljeno 27. 1. 2018. http://www.demokracija.si/fokus/mag-igor-omerza-gre-za-montiran-udbovsko-vojaski-proces-v-komunisticni-sloveniji-leta-1984.
Jeraj, Mateja in Jelka Melik. Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2015.
Jeraj, Mateja in Jelka Melik. Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim: Epilog. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije 2017.
Jeraj, Mateja. »Obračun z liberalno mislečimi skupinami in posamezniki po drugi svetovni vojni.« V: Nečakov zbornik: procesi, teme in dogodki iz 19. in 20. stoletja, ur. Kornelija Ajlec, Bojan Balkovec in Božo Repe, 373–92. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018.
Kobe, Peter. »Uporaba kazenskega procesnega prava v dachauskih procesih«. V: Dachauski procesi: Raziskovalno poročilo z dokumenti, ur. Martin Ivanič, 107–17. Ljubljana: Komunist 1990.
Kopač, Vlasto. »Zgodba o Neži in njenem bunkerju.« Borec, št. 5, 6, 7, maj/junij/julij 1987: 459462.
Linasi, Marjan, Koroške vojne zgodbe: Nekaj utrinkov iz let 1938–1945. Celovec: Mohorjeva založba, 2017.
Tršan, Lojz. »Razbitje OF in partije v Ljubljani.« Viri 10. Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 1996.
Vode, Angela. Skriti spomin, ur. Alenka Puhar. Ljubljana: Nova revija, 2004.
Ziherl, Branko. »Promemorija.« V: Dachauski procesi: Raziskovalno poročilo z dokumenti, 25–32. Ljubljana: Komunist 1990.
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).