Arhivsko gradivo političnih sodnih procesov kot nepogrešljiv zgodovinski vir

Avtorji

  • Mateja Jeraj Arhiv Republike Slovenije

DOI:

https://doi.org/10.51663/pnz.61.3.09

Ključne besede:

kazensko pravo, kazensko sodstvo, politični procesi, politični nasprotniki, arhivsko gradivo, slovenska zgodovina po drugi svetovni vojni

Povzetek

Dokumenti, ki nastajajo pri delovanju kazenskih sodišč, so izjemno dragoceni sodni spisi, saj kazensko pravo odraža tudi kulturno raven neke družbe. Njen značaj in lastnosti še posebej razkrivajo sodni postopki, s katerimi želijo oblastniki onemogočiti svoje politične nasprotnike. Arhivsko gradivo političnih procesov, ki so potekali v Sloveniji v prvih letih po drugi svetovni vojni, je izjemno pomembno za poznavanje slovenske pravne zgodovine, slovenske politične, gospodarske in kulturne zgodovine, za razumevanje jugoslovanske zunanje politike in mednarodnih razmer, pripomore pa tudi k razumevanju sedanjosti. Na njegovi osnovi so nastala številna literarna, politična, strokovna in znanstvena dela. Prispevek se osredotoča na predstavitev vseh raznovrstnih pomenov tega gradiva in obravnavo tiste, predvsem zgodovinske znanstvene literature, ki obravnava posamezne politične procese ali skupino istovrstnih oziroma podobnih procesov, poleg tega pa opozarja na problematičnost analize procesov, še posebej glede ugotavljanja krivde obsojenih.

Literatura

Čepič, Zdenko. »Dachauski procesi (Raziskovalno poročilo z dokumenti), ur. Martin Ivanič, Komunist, Ljubljana 1990, 1084 str.« Prispevki za novejšo zgodovino 31, št. 2 (1991): 256–58.

Čipić Rehar, Marija, France M. Dolinar, Tamara Griesser Pečar, Blaž Otrin in Julijana Visočnik. Med sodbo sodišča in sodbo vesti. Dokumenti sodnega procesa proti škofu Gregoriju Rožmanu. Ljubljana: Družina 2009.

Čoh Kladnik, Mateja. »Ilegalna skupina Ferdinanda Serneca.« Časopis za zgodovino in narodopisje 75/40, št. 2–3(2004): 529–46.

Čoh Kladnik, Mateja. Kulaški procesi v Sloveniji med letoma 1949 in 1951. Ljubljana: Študijski center za narodno spravo, 2012.

Čoh Kladnik, Mateja. »Ozadje sodnih procesov proti članom in podpornikom ilegalnih skupin v Sloveniji med letoma 1945 in 1952.« Časopis za zgodovino in narodopisje 79, št. 3-4 (2008): 89–113.

Čoh Kladnik, Mateja. »Za svobodo, kralja in domovino«: ilegalne skupine v Sloveniji med letoma 1945–1952. Ljubljana: Študijski center za narodno spravo, 2010.

Dolenc, Metod. Sodni kazenski postopnik Kraljevine Jugoslavije: sistematični prikaz. Ljubljana: Tiskovna zadruga, 1932.

Elste, Alfred, Michael Koschata in Hanzi Filipič. Nacistična Avstrija na zatožni klopi. Anatomija političnega spektakularnega procesa v komunistični Sloveniji. Celovec: Mohorjeva Celovec 2002.

Enciklopedija Slovenije 6: Krek–Marij. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1992.

Enciklopedija Slovenije 9: Plo–Ps. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1995.

Gabrič, Aleš. »Milko Mikola, Sodni procesi na Celjskem 1941–1945, Zgodovinski arhiv Celje (Študije, 1), Celje 1995, 230 strani.« Kronika 43, št. 1-2 (1995): 147, 48.

Gabrič, Aleš. »Preganjanje političnih nasprotnikov.« Slovenska novejša zgodovina 1848–1992. Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije, 1848–1992, 2. del, ur. Jasna Fischer et al., 860–65. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino; Mladinska knjiga, 2005.

Griesser Pečar, Tamara. »Božični proces.« V: Brezpravje »v imenu ljudstva,« ur. Mateja Čoh Kladnik, 93–110. Ljubljana: Študijski center za narodno spravo, 2016.

Griesser Pečar, Tamara. Cerkev na zatožni klopi. Ljubljana: Družina, 2005.

Griesser Pečar, Tamara in France M. Dolinar. Rožmanov proces. Družina: Ljubljana, 1996.

Ivanič, Martin, ur. Dachauski procesi (Raziskovalno poročilo z dokumenti). Ljubljana: Komunist, 1990.

Jeraj, Mateja in Jelka Melik. Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim. Študija in prikaz procesa. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije 2015.

Jeraj, Mateja in Jelka Melik. Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim - epilog. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije 2017.

Mateja Jeraj. »Obračun z liberalno mislečimi skupinami in posamezniki po drugi svetovni vojni.« V: Nečakov zbornik : procesi, teme in dogodki iz 19. in 20. stoletja, ur. Kornelija Ajlec, Bojan Balkovec in Božo Repe, 379–98. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018.

Jeraj, Mateja. »Tamara Griesser Pečar, France M. Dolinar, Rožmanov proces, Ljubljana, Družina 1996, 317 strani.« Arhivi 20, št. 1-2, (1997): 279–82.

Koncilija, Žiga. »Politični sodni procesi in komentarji javnosti ob Nagodetovem procesu.« Prispevki za novejšo zgodovino 51, št. 1 (2011):. 221–40.

Koncilija, Žiga. Politično sodstvo, Sodni procesi na Slovenskem v dveh Jugoslavijah. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2015.

Koncilija, Žiga. »Prispevek k zgodovini političnih sodnih procesov: sojenje skupinama Pavla Tepine (1935) in Mirka Bitenca (1947).« Prispevki za novejšo zgodovino 53, št. 1 (2013): 213–47.

Lowe, Keith, Podivjana celina. Evropa po drugi svetovni vojni. Ljubljana: Modrijan, 2014.

Melik, Jelka in Mateja Jeraj. »Nagodetov proces - zrcalo pravne države.« V: Brezpravje »v imenu ljudstva,« ur. Mateja Čoh Kladnik, 128–38. Ljubljana: Študijski center za narodno spravo, 2016.

Melik, Jelka: Osnove prava in pravne države za arhiviste. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2011.

Melik, Jelka in Mateja Jeraj. »Raznolika uporaba arhivskega gradiva tretje veje državne oblasti.« Atlanti 26, št. 2 (2016): 143–52.

Mikola, Milko, ur. Dokumenti o kulaških procesih na Celjskem. Celje: Zgodovinski arhiv, 1999.

Mikola, Milko. Sodni procesi na Celjskem 1944–1951. Celje: Zgodovinski arhiv v Celju, 1995.

Nećak, Dušan, »Dachauski procesi 1947–1949.« Kronika. V zlatih črkah v zgodovini: razprave v spomin Olgi Janša-Zorn 57 (2009): 533–42.

Proces proti vojnim zločincem in izdajalcem Rupniku, Rösenerju, Rožmanu, Kreku, Vizjaku in Hacinu. Ljubljana: Slovenski knjižni zavod, 1946.

Repe, Božo. »Povojni sodni procesi.« V: Povojna zgodovina na Slovenskem : zbornik referatov in razprave s simpozija, ki je bil 10. marca 1992 v Koroškem pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu, 54-63. Slovenj Gradec: Koroški pokrajinski muzej 1992.

Režek, Mateja. »Spor z Informbirojem. V: Slovenska novejša zgodovina 1848–1992. Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije, 1848–1992, 2. del, ur. Jasna Fischer et al., 930–39. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino; Mladinska knjiga, 2005.

Sirc, Ljubo. Med Hitlerjem in Titom. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1992.

Troha, Nevenka. »Partizani 'Beneške čete' pred italijanskim sodiščem.« Prispevki za novejšo zgodovino 50, št. 3 (2010): 53–78.

Troha, Nevenka. »Tržaško vprašanje po mirovni pogodbi z Italijo 1947–1954.« V: Slovenska novejša zgodovina 1848–1992. Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije, 1848–1992, 2. del, ur. Jasna Fischer et al., 972–74. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino; Mladinska knjiga, 2005.

Troha, Nevenka. »Urejanje mejnih vprašanj (Meja z Italijo).« V: Slovenska novejša zgodovina 1848–1992. Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije, 1848–1992, 2. del, ur. Jasna Fischer et al., 908–15. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino; Mladinska knjiga, 2005.

Velikonja, Tine. »Zarja miru in mrak božičnega procesa.« Zaveza: glasilo Nove slovenske zaveze 5, št. 4 (1995): 68–81. Dostopno na: http://nszaveza.github.io/articles/19-zarja-miru-in-mrak-bozicnega-procesa/. Pridobljeno 27. 7. 2021.

Vodušek Starič, Jerca. »Ozadje sodnih procesov v Sloveniji v prvem povojnem letu.« Prispevki za novejšo zgodovino 32, št. 1-2 (1992): 139–54.

Vodušek Starič, Jerca. Prevzem oblasti 1944–1946. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.

Željeznov, Dušan. Rupnikov proces. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1980.

Žižek, Aleksander. »V začetku so bili publicisti. Milko Mikola: Sodni procesi na Celjskem 1944-1951, Zgodovinski arhiv v Celju (Zbirka študije), Celje 1995, 229 strani.« Zgodovina za vse 2, št. 1 (1995): 103, 104.

Prenosi

Objavljeno

2021-11-23

Številka

Letn. 61 Št. 3 (2021)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).