Slovenski izseljenci v Evropi ob izbruhu druge svetovne vojne

Avtorji

  • Marjan Drnovšek ZRC SAZU - Inštitut za slovensko izseljenstvo, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 2

Ključne besede:

slovenski izseljenci, Nemčija, Francija, Belgija, Nizozemska, druga svetovna vojna, vojni begunci, izseljenska društva

Povzetek

Slovenski izseljenci v zahodnoevropskih državah - v največjem številu so živeli v Nemčiji, Franciji, Belgiji in na Nizozemskem - so se srečali z vojno, preden je bila napadena Jugoslavija aprila 1941. V domovini so mnogi pisali o njihovi usodi, bolj v temačnih kot svetlih tonih. Med njimi najdemo razmišljajoče, kot so bili Edvard Kocbek, France Omahen, Alojzij Kuhar, Kazimir Zakrajšek, Bogo Grafenauer, Viktor Plestenjak. Slovenci v Nemčiji so pridih vojne začutili po nastopu nacizma 1933, saj je bila nacistična ideologija kot totalitarna nenaklonjena tujim etničnih skupinam, v konkretnem vojnem stanju pa so bili od 1. 9. 1939. Na Nizozemskem, v Belgiji in Franciji pa so spoznali okupatorjev režim spomladi 1940. Večina je nadaljevala delo v rudnikih, mnoge so odpeljali na prisilno delo v Nemčijo, marsikoga so odvedli v koncentracijsko taborišče. Zlasti levičarsko usmerjeni so se vključili v odpor v posameznih državah, nekatere so aretirali, zaprli in ustrelili kot talce. Prepovedano je bilo tudi društveno življenje.

Prenosi

Objavljeno

2001-01-01

Številka

Letn. 41 Št. 2 (2001): Slovenci in leto 1941: Znanstveni posvet Šestdeset let od začetka druge svetovne vojne na Slovenskem Ljubljana, 11.-12. april 2001

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).