Jugoslovansko-nemška sporazuma o sezonskem delu med svetovnima vojnama
Ključne besede:
Kraljevina Jugoslavija, Nemčija, meddržavni sporazumi, migracije, sezonski delavci, Dravska banovina, PrekmurjePovzetek
V obdobju prve Jugoslavije se je izseljevanje usmerilo v zahodnoevropske države, zlasti v Francijo in Nemčijo. Med izseljenci je bilo najbolj zastopano kmetijsko sezonsko delavstvo, ki je prihajalo iz prekmurskega in medžimurskega bazena delovne sile. Sorazmerno velik delež sezonskih delavcev je odhajal na delo znotraj Jugoslavije (Slavonija, Banat, Bačka, Baranja). V razpravi sta izpostavljena sporazuma med prvo Jugoslavijo in Nemčijo o najemanju kmetijskih sezonskih delavcev iz leta 1928 in leta 1939. Oba sta določala organizacijo in potek odhajanja/vračanja, hkrati sta imela v dodatku priključena vzorca delovne pogodbe. Leta 1939 je bil sprejet tudi sporazum o stalnih kmetijskih delavcih in navodila o zdravstvenem pregledu. Izvajanje določil sporazuma je odmevalo v javnosti, kjer se pojavljajo tako negativni kot pozitivni odzivi na delovne pogoje in življenje v novem okolju. V obeh primerih je država najemnica (Nemčija) imela glavno besedo, zlasti glede določanja letne kvote, ki je zelo nihala od leta do leta. Razprava je del širšega projekta o izseljevanju Slovencev v Nemčijo in temelji predvsem na arhivskem gradivu in publicistiki.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).