Idejnopolitični značaj SLS od leta 1935 do začetka vojne leta 1941
Ključne besede:
Jugoslovanska radikalna zajednica, JRZ, Slovenska ljudska stranka, katoliško gibanje, Katoliška akcija, korporatvizem, antikomunizem, Slovenija, trojni pakt, Narodni svetPovzetek
Prikaz zajema jugoslovanski del Slovenije v času druge polovice tridesetih let, ko se nakazujejo idejni in politični premiki slovenskega dela JRZ, ki se je po marčnem puču 1941 spet imenovala SLS. Avtorica oriše vse pomemne silnice, ki so krojile idejnopolitično naravnanost SLS v tesni povezanosti s katoliškim gibanjem, s središčno vlogo Katoliške akcije (KA). Po vstopu dr. A. Korošca v Stojadinovićevo vlado (1935) je v Dravski banovini bila hitro zgrajena mreža organizacij JRZ, obenem pa so se živahno obnavljale ali na novo ustanavljale številne katoliške organizacije. Mnoge od teh so postale "pomožne sile" KA, ki so na podlagi papaških okrožnic (Quadragesimo anno in Divini Redemptoris ) utirale pot katoliški obnovi in misli o stanovsko urejeni družbi. Ob tem so zavračali liberalno demokracijo, marksizem, boljševizem in ljudskofrontno povezovanje ter napovedali idejni boj proti komunizmu. Ob aprilskem zlomu je SLS oz. katoliški tabor bil dokaj neenoten, med vzroki so bili avtoritarnost stranke in katoliške desnice, neustrezna taktika in metoda uveljavljanja katoliške obnove in stanovske ideje, zavračanje politične pluralnosti in ob razsulu države aprila 1941 tudi iskanje zaščite pod okupatorji.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
