Zbornice in združenja v Sloveniji 1918-1945
Ključne besede:
gospodarstvo, gospodarske ustanove in organizacije, zbornice, združenje obrtnikov, industrijcev, trgovcev in denarnih zavodovPovzetek
Avtor na pregleden način predstavlja obvezne organizacije za zaščito stanovskih interesov v Sloveniji od 1918 do 1945. Za zaščito stanovskih interesov so bile splošne in posebne zbornice ter združenja trgovcev, obrtnikov in industrijcev ter društvo bančnih zavodov. Splošne zbornice so bile Zbornica za trgovino, obrt in industrijo na delodajalski strani in Delavska zbornica na delojemalski strani ter Kmetijska zbornica za zaščito kmečkega stanu. Poleg teh je bilo več zbornic posameznih poklicev (inženirska, zdravniška, lekarniška, odvetniška, notarska). Članstvo v zbornicah je bilo urejeno s posebnimi uredbami, članstvo v obrtnih in trgovskih združenjih pa je temeljilo na določbah obrtnega zakona. Med okupacijo v drugi svetovni vojni se je spremenil značaj stanovskih organizacij, spremenila se je tudi vsebina njihovega dela. Na nemškem okupacijskem ozemlju so bile vključene v sistem nemških gospodarskih zbornic, ali pa ukinjene. V Ljubljanski pokrajini so bile kot Zveza delodajalcev sestavni del fašističnega korporacijskega sistema skupaj s Pokrajinsko delavsko zvezo in Združenjem kmetovalcev.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
