The Vital Role of Lawyers in the Ljubljana and Maribor Administrative Unit Assemblies (1927–1929) and Ban's Council of the Drava Banate (1930–1941)
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.59.2.10Keywords:
lawyers, Ljubljana Administrative Unit, Maribor Administrative Unit, Administrative Unit Assembly, Drava Banate, Ban's CouncilAbstract
V skladu z določili Vidovdanske ustave (1921) je bila Slovenija razdeljena na ljubljansko in mariborsko oblast, šele v začetku leta 1927 pa sta začeli delovati slovenski oblastni samoupravi, ki sta pomenili delno omilitev centralizma. V ljubljansko in mariborsko oblastno skupščino, ki sta bili njuna najvišja organa, je bilo izvoljenih 15 slovenskih pravnikov. Z opravljanjem pomembnih samoupravnih funkcij so veliko prispevali, da sta slovenski oblastni samoupravi med vsemi 33. v državi najbolj uspešno izvajali svoje naloge, pomembne za vsestranski napredek Slovenije, na uredbodajnem področju posebej po zaslugi pravnikov.
Po združitvi ljubljanske in mariborske oblasti v Dravsko banovino jeseni 1929 je v njej deloval banski svet kot posvetovalni organ bana pri oblikovanju proračuna. Banske svetnike so imenovali ministri za notranje zadeve. Ti so v tridesetih letih kot predstavnike mest in okrajev v banski svet imenovali tudi 32 pravnikov, ki so bili v njem zelo dejavni, zlasti v prizadevanjih za razširitev njegovih avtonomističnih pristojnosti. Vsi najvišji funkcionarji državne obče uprave v oblasteh in banovini so bili pravniki.
References
Balkovec, Bojan. »Vsi na noge, vsi na plan, da bo zmaga čim sijajnejša« : volilna teorija in praksa v prvi Jugoslaviji. Ljubljana: Zveza zgodovinski društev Slovenije, 2011.
Balkovec, Bojan. »Slovenci v vladah Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev Kraljevine Jugoslavije (1918-1945).« V: Slovenska kronika XX. stoletja 1900–1941. Ljubljana: Nova revija, 1995.
Gašparič, Jure. »Občinske volitve v Dravski banovini 15. oktobra 1933 in nekdanja slovenska ljudska stranka.« Zgodovinski časopis, 58, št. 1-2 (2004).
Gašparič, Jure. SLS pod kraljevo diktaturo: diktatura kralja Aleksandra in politika Slovenske ljudske stranke v letih 1929–1935. Ljubljana: Modrijan, 2007.
Kološa, Vladimir. Banski svet Dravske banovine 1931–1941. Ljubljana: Arhiv SR Slovenije, 1980.
Osebnosti, 1–2. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
Perovšek Jurij. »Avtonomistična prizadevanje banskega sveta Dravske banovine.« V: Slovenska novejša zgodovina: Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije 1848–1957. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005.
Perovšek, Jurij. »Blejski sporazum.« V: Slovenska novejša zgodovina: Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije 1848–1957. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005.
Perovšek, Jurij. »Dravska banovina in banski svet.« V: Slovenska novejša zgodovina: Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije 1848–1957. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005.
Perovšek, Jurij. »Jugoslovanska nacionalna stranka in vprašanje slovenske banovine 1939–1941.« Prispevki za novejšo zgodovino 62, št. 3 (2002).
Perovšek, Jurij. »Unitaristični in centralistični značaj vidovdanske ustave.« Prispevki za novejšo zgodovino, 33, št. 1-2 (1993).
Perovšek, Jurij. »V zaželjeni deželi«: slovenska izkušnja s kraljevino SHS/Jugoslavijo 1918–1941. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2009.
Perovšek, Jurij. »Volitve v narodno skupščino septembra 1927.« V: Slovenska novejša zgodovina: Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije 1848–1957. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005.
Stiplovšek, Miroslav. Banski svet Dravske banovine 1939–1935: prizadevanja banskega sveta za omilitev gospodarsko-socialne krize in razvoj prosvetno-kulturnih dejavnosti v Sloveniji ter za razširitev samoupravnih in upravnih pristojnosti banovine. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, 2006.
Stiplovšek, Miroslav. »Prizadevanja banskega sveta Dravske banovine za udejanjenje banovinske samouprave in decentralizacijo uprave ter za razširitev svojih pristojnosti leta 1933.« Zgodovinski časopis, 55, št. 2 (2001).
Stiplovšek, Miroslav. Slovenski parlamentarizem 1927–1929: avtonomistična prizadevanja skupščin ljubljanske in mariborske oblasti za ekonomsko-socialni in prosvetno-kulturni razvoj Slovenije ter za udejanjenje parlamentarizma. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2000.
Stiplovšek, Miroslav. »Struktura sestave slovenskih predstavniških teles v prvi Jugoslaviji in njen vpliv na njihovo delovanje.« V: Nečakov zbornik: procesi, teme in dogodki v 19. in 20. stoletju. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018.
Stiplovšek, Miroslav. »Višek avtonomističnih prizadevanj banskega sveta Dravske banovine z zahtevo za ustanovitev banovine Slovenije po hrvaškem zgledu.« V: Med srednjo Evropo in Sredozemljem: Vojetov zbornik. Ljubljana: Založba ZRC, 2006.
Stiplovšek, Miroslav. »Volitve v ljubljansko in mariborsko oblastno skupščino leta 1927 in njihove posebnosti glede na parlamentarne volitve v Sloveniji.« Prispevki za novejšo zgodovino, 53, št. 1 (2014).
Šmid, Gašper. Uprava Dravske banovine 1929–1941. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2003.
Trstenjak, Dragotin. »Uprava v Sloveniji.« V: Spominski zbornik Slovenije. Ljubljana: Založba Jubilej, 1939.
Downloads
Published
Issue
Section
License
Authors who publish with this journal agree to the following terms:
- Authors retain copyright and grant the journal right of first publication with the work simultaneously licensed under a Creative Commons Attribution License that allows others to share the work with an acknowledgement of the work's authorship and initial publication in this journal.
- Authors are able to enter into separate, additional contractual arrangements for the non-exclusive distribution of the journal's published version of the work (e.g., post it to an institutional repository or publish it in a book), with an acknowledgement of its initial publication in this journal.
- Authors are permitted and encouraged to post their work online (e.g., in institutional repositories or on their website) prior to and during the submission process, as it can lead to productive exchanges, as well as earlier and greater citation of published work (See The Effect of Open Access).