Pomembna vloga pravnikov v ljubljanski in mariborski oblastni skupščini (1927-1929) ter banskemu svetu Dravske banovine (1930-1941)
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.59.2.10Ključne besede:
pravniki, ljubljanska oblast, mariborska oblast, oblastna skupščina, Dravska banovina, banski svetPovzetek
V skladu z določili Vidovdanske ustave (1921) je bila Slovenija razdeljena na ljubljansko in mariborsko oblast, šele v začetku leta 1927 pa sta začeli delovati slovenski oblastni samoupravi, ki sta pomenili delno omilitev centralizma. V ljubljansko in mariborsko oblastno skupščino, ki sta bili njuna najvišja organa, je bilo izvoljenih 15 slovenskih pravnikov. Z opravljanjem pomembnih samoupravnih funkcij so veliko prispevali, da sta slovenski oblastni samoupravi med vsemi 33. v državi najbolj uspešno izvajali svoje naloge, pomembne za vsestranski napredek Slovenije, na uredbodajnem področju posebej po zaslugi pravnikov.
Po združitvi ljubljanske in mariborske oblasti v Dravsko banovino jeseni 1929 je v njej deloval banski svet kot posvetovalni organ bana pri oblikovanju proračuna. Banske svetnike so imenovali ministri za notranje zadeve. Ti so v tridesetih letih kot predstavnike mest in okrajev v banski svet imenovali tudi 32 pravnikov, ki so bili v njem zelo dejavni, zlasti v prizadevanjih za razširitev njegovih avtonomističnih pristojnosti. Vsi najvišji funkcionarji državne obče uprave v oblasteh in banovini so bili pravniki.
Literatura
Balkovec, Bojan. »Vsi na noge, vsi na plan, da bo zmaga čim sijajnejša« : volilna teorija in praksa v prvi Jugoslaviji. Ljubljana: Zveza zgodovinski društev Slovenije, 2011.
Balkovec, Bojan. »Slovenci v vladah Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev Kraljevine Jugoslavije (1918-1945).« V: Slovenska kronika XX. stoletja 1900–1941. Ljubljana: Nova revija, 1995.
Gašparič, Jure. »Občinske volitve v Dravski banovini 15. oktobra 1933 in nekdanja slovenska ljudska stranka.« Zgodovinski časopis, 58, št. 1-2 (2004).
Gašparič, Jure. SLS pod kraljevo diktaturo: diktatura kralja Aleksandra in politika Slovenske ljudske stranke v letih 1929–1935. Ljubljana: Modrijan, 2007.
Kološa, Vladimir. Banski svet Dravske banovine 1931–1941. Ljubljana: Arhiv SR Slovenije, 1980.
Osebnosti, 1–2. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
Perovšek Jurij. »Avtonomistična prizadevanje banskega sveta Dravske banovine.« V: Slovenska novejša zgodovina: Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije 1848–1957. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005.
Perovšek, Jurij. »Blejski sporazum.« V: Slovenska novejša zgodovina: Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije 1848–1957. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005.
Perovšek, Jurij. »Dravska banovina in banski svet.« V: Slovenska novejša zgodovina: Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije 1848–1957. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005.
Perovšek, Jurij. »Jugoslovanska nacionalna stranka in vprašanje slovenske banovine 1939–1941.« Prispevki za novejšo zgodovino 62, št. 3 (2002).
Perovšek, Jurij. »Unitaristični in centralistični značaj vidovdanske ustave.« Prispevki za novejšo zgodovino, 33, št. 1-2 (1993).
Perovšek, Jurij. »V zaželjeni deželi«: slovenska izkušnja s kraljevino SHS/Jugoslavijo 1918–1941. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2009.
Perovšek, Jurij. »Volitve v narodno skupščino septembra 1927.« V: Slovenska novejša zgodovina: Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije 1848–1957. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005.
Stiplovšek, Miroslav. Banski svet Dravske banovine 1939–1935: prizadevanja banskega sveta za omilitev gospodarsko-socialne krize in razvoj prosvetno-kulturnih dejavnosti v Sloveniji ter za razširitev samoupravnih in upravnih pristojnosti banovine. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, 2006.
Stiplovšek, Miroslav. »Prizadevanja banskega sveta Dravske banovine za udejanjenje banovinske samouprave in decentralizacijo uprave ter za razširitev svojih pristojnosti leta 1933.« Zgodovinski časopis, 55, št. 2 (2001).
Stiplovšek, Miroslav. Slovenski parlamentarizem 1927–1929: avtonomistična prizadevanja skupščin ljubljanske in mariborske oblasti za ekonomsko-socialni in prosvetno-kulturni razvoj Slovenije ter za udejanjenje parlamentarizma. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2000.
Stiplovšek, Miroslav. »Struktura sestave slovenskih predstavniških teles v prvi Jugoslaviji in njen vpliv na njihovo delovanje.« V: Nečakov zbornik: procesi, teme in dogodki v 19. in 20. stoletju. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018.
Stiplovšek, Miroslav. »Višek avtonomističnih prizadevanj banskega sveta Dravske banovine z zahtevo za ustanovitev banovine Slovenije po hrvaškem zgledu.« V: Med srednjo Evropo in Sredozemljem: Vojetov zbornik. Ljubljana: Založba ZRC, 2006.
Stiplovšek, Miroslav. »Volitve v ljubljansko in mariborsko oblastno skupščino leta 1927 in njihove posebnosti glede na parlamentarne volitve v Sloveniji.« Prispevki za novejšo zgodovino, 53, št. 1 (2014).
Šmid, Gašper. Uprava Dravske banovine 1929–1941. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2003.
Trstenjak, Dragotin. »Uprava v Sloveniji.« V: Spominski zbornik Slovenije. Ljubljana: Založba Jubilej, 1939.
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
