Slovenska politika in vprašanje priključitve Prekmurja h Kraljevini SHS 1918-1919

Avtorji

  • Jurij Perovšek

Ključne besede:

Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Kraljevina SHS, Madžarska, boj za meje, Prekmurje, pariška mirovna konferenca, trianonska mirovna pogodba, Rudolf Maister, Matija Slavič

Povzetek

Eno od najbolj žgočih vprašanj slovenskega naroda po razpadu Avstroogrske monarhije leta 1918, je bila združitev vseh delov slovenskega etničnega ozemlja v novi jugoslovanski državni skupnosti. Za vključitev Prekmurja v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev so se izrekle vse tedanje slovenske politične stranke (katoliška Vseslovenska ljudska stranka, liberalna Jugoslovanska demokratska stranka in marksistična Jugoslovanska socialnodemokratska stranka), težnje po vključitvi v jugoslovansko državo pa so večkrat množično izrazili tudi Prekmurci. Boj za priključitev Prekmurja h Kraljevini SHS je izbojevala delegacija Kraljevine SHS na mirovni konferenci v Parizu, pri čemer so izstopali njeni slovenski člani, posebej izvedenec za Prekmurje dr. Matija Slavič. Slavič je na osnovi svojega velikega poznavanja narodnostnih, jezikovnih, zemljepisnih, gospodarskih, političnih in zgodovinskih razmer v Prekmurju pomembno pripomogel k odločitvi Vrhovnega sveta konference 9. julija 1919, da Prekmurje pripade Kraljevini SHS. Z njegovo privolitvijo je 12. avgusta 1919 Prekmurje zasedlo jugoslovansko vojaštvo. Združitev Prekmurcev z narodno matico je bila dejanje najvišjega nacionalnega pomena in je eden od zgodovinskih temeljev ozemeljske celovitosti Republike Slovenije, ki je bil postavljen še v času neposredno po koncu prve svetovne vojne.

Prenosi

Objavljeno

2007-01-01

Številka

Rubrika

Razprave

Najbolj brani prispevki istega avtorja(jev)

<< < 2 3 4 5 6 7 8 > >>