Politični in idejni pogledi slovenskih strank in državno-upravne oblasti do vzpostavitve vojske 1918-1919
Ključne besede:
oborožene sile, slovenska politika, Narodna vlada SHS v Ljubljani, Deželna vlada za Slovenijo, Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, vprašanje mejPovzetek
Na prelomu let 1918/1919 so slovenska politika in slovenski organi državne oblasti oblikovali prepoznaven odnos do vprašanja družbene in politične vloge ter značaja oboroženih sil. Narodna vlada SHS v Ljubljani in tedanje slovenske politične stranke so njihovo vloge videle v zagotavljanju stabilnih varnostih razmer ter v reševanju vprašanja slovenskih narodnih mej. Že v času obstoja Države Slovencev, Hrvatov in Srbov (29. oktober-1. december 1918) so na tedanje oborožene sile gledali kot na enote jugoslovanske vojske, vendar so obenem pisali tudi o slovenski narodni vojski. Po oblikovanju Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev 1. decembra 1918 pa so oborožene sile na Slovenskem razumeli v smislu jugoslovanskih oboroženih formacij. Vsi tedanji slovenski državnopolitični dejavniki so se zavzemali za uveljavitev modernega, protimilitarističnega duha nove armade. Kot družbeni in politični dejavnik, ki odločilno varuje življenjske narodnodržavne interese, naj bi nova armada temeljila na humanih, pravičnih in korektnih odnosih med častniki in vojaki.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).