Pastir brez črede. Dr. Ivan Šubašić in OSS Shepherd Project

Avtorji

  • Dušan Biber

Povzetek

Razprava je zasnovana na dokumentih newyorškega urada ameriške tajne obveščevalne službe Office of Strategic Services (OSS - Urad strateških služb), deklasificiranih šele 1986. Obravnava sodelovanje dr. Ivana Šubašića, bana Hrvatske in zadnjega predsednika begunske kraljeve jugoslovanske vlade v Londonu, z OSS. Prvotni načrt iz septembra 1943 za prodor v Jugoslavijo in pridobitev hrvatskega domobranstva na stran zaveznikov v sodelovanju s Titovimi partizani za skupni boj proti nemškim zavojevalcem ni bil uresničen. Dr. Ivan Šubašić je bil od leta 1942 dalje v tesnih zvezah z OSS, avgusta 1943 pa se je tudi formalno pridružil tej obveščevalni organizaciji. Vrsta telegramov Ivan Cables in pozneje Shepherd Cables Series #2 od 17. maja 1944 do 15. februarja 1945 vsebuje zelo pomembne politične informacije o dejavnostih ministrskega predsednika dr. Ivana Šubašića in jugoslovanskega kralja Petra II. v njunih odnosih z Britanci, oziroma o pogajanjih z maršalom Titom. Ti obveščevalni podatki so presegali okvir redne diplomatske dejavnosti ambasade ZDA v Londonu in njihovo razkritje bi bilo lahko resno ogrozilo britansko-ameriške odnose.

Prenosi

Objavljeno

1997-01-01

Številka

Letn. 37 Št. 2 (1997): Ferenčev zbornik

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).