Unitaristični in centralistični značaj vidovdanske ustave

Avtorji

  • Jurij Perovšek Inštitut za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, SI-1000 Ljubljana

Ključne besede:

Kraljevina SHS, vidovdanska ustava, centralizem, unitarizem

Povzetek

V razpravi obravnava avtor doslej posebej še ne obravnavano vprašanje unitarističnega in centralističnega državnopravnega značaja vidovdanske ustave, sprejete 28. junija 1921. Ta ustava, ki je utemeljila unitarnocentralistični značaj Kraljevine SHS, je Slovence in druge jugoslovanske narode v formalnopravnem pogledu izbrisala kot nacionalne entitete ter jih kot izmišljeno (jugoslovansko) nacionalno enoto vpenjala v strogo centralistični jugoslovanski državni sistem. Avtor opozarja, da so se Slovenci na unitarizem in centralizem vidovdanske ustave že leta 1923 odzvali z večinsko slovensko narodno opredelitvijo za avtonomistično- federalistični nacionalni program, pri katerem so nato vztrajali vse do konca prve jugoslovanske države.

Prenosi

Objavljeno

1993-01-01

Številka

Letn. 33 Št. 1-2 (1993)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).