Ivan Hribar vs. Fran Šuklje

(Nekaj političnih, gospodarskih in prosvetnih tem z vidika sodnega in memoarskega spora med obema velmožema)

Avtorji

  • Blaž Vurnik Mestni muzej Ljubljana, SI-1000 Ljubljana, Gosposka ulica 15

Ključne besede:

politika, spomini, politična zgodovina, šolstvo, zgodovina diplomacije, sodni proces

Povzetek

Politične, narodnobuditeljske in gospodarske poti Ivana Hribarja (1851-1941) in Frana Šukljeta (1849-1935) so se nekajkrat usodno srečale. Čeprav sta ob prvih srečanjih zastavila prijateljski odnos, so se kasneje njune poti razšle. V obsežnih spominih, ki sta jih oba izdala, sta se medsebojno obtoževala v zvezi z nekaterimi kritičnimi poglavji slovenske zgodovine, na primer za koalicijo NNS z Nemci v kranjskem deželnem zboru leta 1886, očitala sta si zlorabe položajev ter drug drugemu očitala množico nepravilnosti v zvezi z javnim delovanjem. Publicistični spopad se je zaostril do te mere, da sta oba leta 1927 na ljubljanskem sodišču vložila tožbi, v katerih sta drug drugemu očitala razžalitev časti. Po dveh letih razprav, pričanj številnih prič, ki so v proces vnesle še nekatere nove zgodbe o obeh akterjih, se je proces zaključil s poravnavo, v kateri sta oba izrazila dobronamernost svojih izjav.

Prenosi

Objavljeno

2000-01-01

Številka

Letn. 40 Št. 2 (2000)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).