Politični boj med liberalnim in katoliškim taborom v slovenskem delu jugoslovanske države na prvih volitvah v Kraljevini SHS

Avtorji

  • Blaž Vurnik MestnimuzejLjubljana, SI-1000 Ljubljana, Gosposka ul. 15

Ključne besede:

volitve, politika, Narodna skupščina, kraljevina SHS

Povzetek

Besedilo obravnava začetke političnega razvoja prve jugoslovanske države z vidika parlamentarizma in volilne zakonodaje. Marca 1919 je začelo delovati Začasno narodno predstavništvo, ki je bilo konstituirano z odlokom, saj zaradi izrednih (in kaotičnih) razmer, ki so vladale v državi po svetovni vojni, volitev ni bilo mogoče izpeljati. Po letu in pol delovanja je Začasno narodno predstavništvo sprejelo Zakon o volitvah narodnih poslancev za ustavotvorno skupščino kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Volilna zakonodaja, ki je skozi dvajseta leta doživela še nekaj sprememb, je imela določene posebnosti, med katerimi besedilo obravnava volilno pravico, način razdeljevanja mandatov ter način glasovanja. Volitve v ustavodajno skupščino 28. novembra 1920 so bile prvi preizkus volilne zakonodaje in volilne politične kulture v državi. Izkazalo se je, da ima volilna zakonodaja mnogo pomankljivosti, zaradi katerih so bile pri volitvah favorizirane močnejše stranke. Dobile so sorazmerno več mandatov v narodni skupščini, kot je bil njihov volilni uspeh. Pa tudi predvolilni boj se je tako na ravni države, kot tudi ožje v Sloveniji, pokazal kot arena ostrega in neusmiljenega političnega boja med tradicionalnimi političnimi tabori. V besedilu so orisane posebnosti tega boja med liberalnim in katoliškim taborom.

Prenosi

Objavljeno

2002-01-01

Številka

Letn. 42 Št. 1 (2002)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).