Soočenje liberalnega in katoliškega tabora na volitvah v Narodno skupščino v Kraljevini SHS

Avtorji

  • Blaž Vurnik Mestni muzej Ljubljana, SI-1000 Ljubljana, Gosposka ul. 15

Ključne besede:

Kraljevina SHS, volitve, politična zgodovina, Narodna skupščina

Povzetek

Članek obravnava predvolilno soočenje slovenskega liberalnega in katoliškega tabora ob volitvah v Narodno skupščino Kraljevine SHS v letih 1923, 1925 in 1927. Mandat posamezne skupščinske sestave niti enkrat ni trajal z ustavo določena štiri leta, kar kaže na nestabilne politične razmere v državi. Vsebinski poudarki posameznih predvolilnih programov slovenskih strank so bili skozi dvajseta leta različni. Medtem ko je šlo pri volitvah leta 1923 za nekakšen referendum o (vsaj v Sloveniji) vidovdanski ustavi, sta bila predvolilna boja v letih 1925 in 1927 predvsem rekapitulacija preteklosti in ostro diskvalificiranje političnega nasprotnika. Na vseh treh volitvah je vsakokrat močno zmagala Slovenska ljudska stranka, ki je skozi dvajseta leta tudi edina izmed strank na Slovenskem ohranila homogeno strukturo in volilno telo, medtem ko se je liberalni tabor večkrat cepil. Predvolilno dogajanje z različnimi vladnimi omejitvami predvolilnih kampanj opozicijskih strank in celo fizičnim nasiljem državnih represivnih institucij je vsakokrat jasno pričalo o izjemno konfliktnih odnosih v državi.

Prenosi

Objavljeno

2003-01-01

Številka

Letn. 43 Št. 1 (2003)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).