Nekatere posebnosti volitev v Narodno skupščino v tridesetih letih 20. stoletja
Ključne besede:
Kraljevina Jugoslavija, volitve, politika, Narodna skupščinaPovzetek
Besedilo obravnava nekatere posebnosti volitev in predvolilnih aktivnosti posameznih političnih taborov v tridesetih letih v slovenskem delu Kraljevine Jugoslavije. To obdobje je z vidika volitev pomenilo korak nazaj od že tako vprašljivega demokratičnega standarda volitev v dvajsetih letih. Vladni pritisk na volivce, predvsem zahteve po volilni zvestobi uradništva ter volilna zakonodaja, polna vsakršnih omejitev za politično organiziranje in nastop na volitvah, še najbolj pa odsotnost tajnega glasovanja, so bili zagotovilo, da so imele volitve bolj karakter potrjevanja aktualnega vladajočega režima, kakor pa bile vsaj navidezen vzvod politične demokracije. Vse to se je odvijalo v kontekstu evropske politike, ki je v nekaterih, bolj desno orientiranih državah volitvam namenjala podobno vlogo. Politična kultura predvolilnega boja je iz dvajsetih let ohranila vključevanje vladnega nasilja v predvolilno dogajanje, ki pa je imelo v Dravski banovini manjše razsežnosti kot v drugih delih kraljevine. Razvoj volilne zakonodaje, ki je največjo spremembo doživel v zvezi s splošno politično reorganizacijo države v začetku tridesetih let, je pomenil redukcijo demokratičnosti nekaterih političnih pravic v zvezi s političnim organiziranjem (prepoved strank na verski, nacionalni ipd. osnovi) in tajnosti glasovanja.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).