Velika gospodarska kriza 1873 in Slovenci
Ključne besede:
kriza, gospodarstvo, liberalizem, kapitalizem, industrija, 1873Povzetek
Avtor ugotavlja, da gospodarska kriza leta 1873 podobno kot drugod v Avstriji (v tej zvezi se opira na ocene H. Rumplerja in H. Matisa) tudi na slovenskem ozemlju ni globlje in radikalneje posegla v gospodarsko-razvojne težnje. Rastoča kmečka zadolženost je bila le posredno povezana z zlomom dunajske borze, med načrtovanimi železniškimi povezavami pa je kriza preprečila le gradnjo dolenjske železnice. Kot je opozoril že J. Šorn, kriza leta 1873 tudi za razvoj industrije ni pomenila dramatičnejšega obrata. Je pa kot drugod v Avstriji okrepila nasprotnike gospodarskega liberalizma in obenem spodbudila modernejše in s kapitalizmom pomirjene oblike gospodarskega mišljenja.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
