Predgovor o raziskovalnem programu Idejnopolitični in kulturni pluralizemin monizem na Slovenskem v 20. stoletju
Ključne besede:
Slovenija, monizem, demokracija, politična kultura, kohabitacija, pluralizem, kulturni boj, narodno vprašanje, socialno vprašanjePovzetek
Inštitut za novejšo zgodovino v Ljubljani (INZ) v okviru svojega raziskovalnega in širšega družbenega poslanstva med drugim od leta 2004 izvaja tudi raziskovalni program (RP) Idejnopolitični in kulturni pluralizem in monizem na Slovenskem v 20. stoletju, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Programska skupina inštitutskih raziskovalk in raziskovalcev, ki izvaja omenjeni program, je v prvem obdobju njegovega financiranja (2004–2008) opravila celostno razčlenitev temeljnih idejnih, političnih in kulturnih procesov ter vojaškega dogajanja na slovenskih tleh v 20. stoletju, ki je v tem času zadevala vprašanje večstranskega ali le enostranskega mišljenjskega, vrednostno-civilizacijskega, družbenopolitičnega in kulturnega življenja ter bivanjsko kakovost uresničevanja posameznika in naroda v njem. Izvajalci so se osredotočili na ključna razvojna obdobja in prelome, v katerih je bilo vprašanje ideološkega in političnega uveljavljanja posameznih svetovnonazorskih, političnih in kulturnih izbir ter njihovega izražanja v 20. stoletju na Slovenskem najbolj izpostavljeno: čas prve jugoslovanske države (1918–1941), druge svetovne vojne na Slovenskem (1941–1945), druge jugoslovanske skupnosti (1945–1991) in slovenski prehod v družbo svobodne idejne ter politične izbire, utemeljen v procesu demokratizacije konec osemdesetih let in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja ter zaokrožen z oblikovanjem pluralno uresničene samostojne slovenske nacionalne države Republike Slovenije leta 1991.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
