Vloga Državnega zbora Republike Slovenije pri urejanju meje z Republiko Hrvaško

Avtorji

  • Janko Prunk Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 5, SI-1000 Ljubljana

Ključne besede:

Republika Slovenija, Republika Hrvaška, zunanja politika, mednarodni odnosi, meja, parlamentarizem, parlament

Povzetek

Avtor v članku prikazuje vlogo slovenskega parlamenta – Skupščine Republike Slovenije (1990–1992) in Državnega zbora RS (od 1992 dalje) – pri urejanju razmejitvene problematike s Republiko Hrvaško. Ugotavlja, da se je slovenski parlament (njegov odbor za zunanjo politiko je po Ustavi RS najbolj odločilen dejavnik v zunanji politiki) v tej problematiki držal precej zadržano in je večino pobude in dejavnosti prepuščal Vladi Republike Slovenije. Slovenski parlament sam se je v zvezi s to problematiko oglasil samo v nekajkrat, ko je sprejel nekatere odločilne deklaracije in resolucije: (991 Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti), 1993 Memorandum o Piranskem zalivu, 2001 je Odbor za mednarodne odnose DZ RS potrdil sporazum Drnovšek-Račan in 2009 DZ RS sprejel sklep o zaščiti slovenskih nacionalnih interesov.

Prenosi

Objavljeno

2011-01-01

Številka

Letn. 51 Št. 3 (2011)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).