"Psi s cvetlicami": slovenski vojaki in vojna s slovanskimi nasprotniki v slovenskem političnem časopisju 1914–1916
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.56.2.05Ključne besede:
prva svetovna vojna, Slovenci, avstrijski patriotizem, slovanski nasprotniki habsburške monarhije, World War I, Slovenians, Austrian patriotism, Slavic opponents of the Habsburg MonarchyPovzetek
»DOGS WITH FLOWERS«: SLOVENIAN SOLDIERS AND WAR WITH SLAVIC OPPONENTS IN SLOVENIAN POLITICAL NEWSPAPERS 1914–1916For a vast majority of Slovenians and Slovenian soldiers there was no doubt that the Slavic opponents of the Monarchy were, due to their undisputed Austrian patriotism, nothing but enemies to the Monarchy. In the period from 1914 to 1916, such sentiments were encouraged by two Slovenian political daily newspapers, i.e. Slovenec and Slovenski narod, whose attitude allowed no ideas about interaction between Slovenians and the other Slavic nations. Regarding the issue of Slavic identity, they found the front lines which ran between Austria-Hungary and Germany on the one side and Slavic countries fighting them on the other to be the deciding factor. Despite some articles in which no harsh words were shared concerning Slavic opponents, the path to considering the mutual Slavic identity was decisively closed at both newspapers. There were only the Austrian sense of self-worth and its narrow attitude towards the Slavic identity and culture. Both Slovenec and Slovenski narod significantly consolidated the position that Slovenians – just like other Slavs in the Habsburg Monarchy – were Austrians, and those who did not feel the same came from a different planet. This attitude was the result of the war, which made Slavic affiliation inferior to the interests of countries fighting in it.
Literatura
»Hacin Janko.« V: Slovenski bijografski leksikon, 2, ur. Izidor Cankar et al., 283–84. Ljubljana: Zadružna gospodarska banka, 1926.
Antoličič, Gregor. »Bog ohrani, Bog obvari Nam Cesarja, Avstrijo! Izbruh prve svetovne vojne v habsburški monarhiji.« Studia Historica Slovenica 15, št. 2 (2015): 259–80.
Benko, Dušan. Hiša mojega očeta. Križe: rodbina Benko, 2014.
Ciglar, Jakob. »Matija Malešič – vojni dnevnik 1914.« V: Vojnozgodovinski zbornik, 5, ur. Janez J. Švajncer, 43–57. Logatec: Vojni muzej, 2000.
Cvirn, Janez in Jure Gašparič. »'Neizbežnost' razpada Habsburške monarhije – slovenski pogled.« Studia Historica Slovenica 5, št. 1–2–3 (2005): 443–56.
Grivec, F.[ranc]. »Ruski problem.« Čas 9, št. 3 (1915): 121–37.
Guštin, Damijan. »'Slovenski polki' na vzhodni fronti.« V: Slovenska novejša zgodovina. Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije: 1848–1992, 1, ur. Jasna Fischer et al., 128–31. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005.
Inkret, Andrej. Jovan Vesel Koseski. Vprašanje literarne zgodovine. Maribor: Obzorja, 1971.
Jenuš, Gregor. »Slovenci in velika vojna (1914–1918). Slovenska razdvojenost med zvestobo cesarju in željo po narodni avtonomiji.« Studia Historica Slovenica 15, št. 2 (2015): 301–19.
Križaj, Miomir. »Pošta iz ujetništva.« V: Vojnozgodovinski zbornik, 6, ur. Janez J. Švajncer, 44–49. Logatec: Vojni muzej, 2001.
M.[ajcen], S.[tanko]. »Književnik v vojski.« Dom in svet 28, št. 1 (1915): 36.
Sluga, Miha. »Slovenski vojaki v prvi svetovni vojni. I. del. Od sarajevskega atentata do vojne z Italijo.« Časopis za zgodovino in narodopisje 80 (45), št. 1 (2009): 31–62.
Sluga, Miha. »Slovenski vojaki v prvi svetovni vojni. II. del. Vrhunec vélike vojne.« Časopis za zgodovino in narodopisje 80 (45), št. 2–3 (2009): 82–112.
Sluga, Miha. »Slovenski vojaki v prvi svetovni vojni. III. del. Poslednje leto vojne in monarhije.« Časopis za zgodovino in narodopisje 80 (45), št. 4 (2009): 79–109.
Smolik, Marijan. Liturgika. Pregled krščanskega bogoslužja. Celje: Mohorjeva družba, 1995.
Stavbar, Vlasta. »Izjave v podporo Majniške deklaracije.« Zgodovinski časopis 46, št. 3 (1992): 357–81.
Stavbar, Vlasta. »Izjave v podporo Majniške deklaracije.« Zgodovinski časopis 46, št. 4 (1992): 497–507.
Stavbar, Vlasta. »Izjave v podporo Majniške deklaracije.« Zgodovinski časopis 47, št. 1 (1993): 99–106.
Svoljšak, Petra. »Poizkus ocene vojaških in civilnih izgub (žrtev) med 1. svetovno vojno.« V: Množične smrti na Slovenskem. Zbornik referatov, ur. Stane Granda in Barbara Šatej, 225–40. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1999.
Svoljšak, Petra. »Prva svetovna vojna.« V: Enciklopedija Slovenije, 9, ur. Marjan Javornik, Dušan Voglar in Alenka Dermastia, 398–409. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1995.
Svoljšak, Petra. »Slovenci v primežu avstrijske cenzure.« V: Velika vojna in Slovenci: 1914–1918, ur. Peter Vodopivec in Katja Kleindienst, 109–27. Ljubljana: Slovenska matica, 2005.
Šest, Osip. Enaintrideset in eden. Knjiga o vojnem ujetništvu. Ljubljana: Vodnikova družba, 1937.
Štepec, Marko. »'Kot teleta smo bili' : izkušnja in spomin na Galicijo.« Studia Historica Slovenica 15, št. 2 (2015): 357–76.
Štepec, Marko. »Slovenec 1914–1918.« V: Slovenec: političen list za slovenski narod (1873–1945). Kratek pregled zgodovine ob 140-letnici njegovega izhajanja, ur. Mateja Tominšek Perovšek, 18–23. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2013.
Vogrič, Ivan. Slovenski književniki in 1. svetovna vojna. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2001.
Zlobec, Andrej. V viharju prve svetovne vojne. Ljubljana: samozaložba D. Kunaver, 2010.
Prenosi
Dodatne datoteke
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
