Samomor kot slovenska metafora: k intelektualni zgodovini samomora kot metafore v socialistični Sloveniji
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.64.2.10Ključne besede:
samomor, metafora, politična miselPovzetek
Od šestdesetih do osemdesetih let 20. stoletja je bil samomor pogosto obravnavan kot pomembno družbeno vprašanje v slovenski javnosti, kar je pripeljalo do oblikovanja ideje Slovencev kot »nacije samomorilcev«. V svoji knjigi Bolezen kot metafora Susan Sontag raziskuje, kako družba uporablja bolezen kot metaforo za moralne, psihološke in politične
razmere, kar pogosto vodi v stigmatizacijo bolnikov. Ta pogled je dragocen za razumevanje predstav o samomoru v socialistični Sloveniji. Pričujoči članek analizira vpliv metafore »nacije samomorilcev« na politično misel in diskurz v socialistični Sloveniji. Preučuje, kako so intelektualci to idejo uporabili ali zavrnili v svojih razpravah in kako so prilagodili
strokovne razprave in statistične podatke svojim političnim agendam. Koncept samomora kot »slovenskega problema« se je pojavil v poznih šestdesetih letih, podprt s statistiko in odmevnimi primeri samomorov med mladimi iz uglednih kulturnih in političnih družin.
Literatura
»Črno na belem - 25 let Nove revije, dokumentarna oddaja.« RTV 365, accessed June 23, 2024, https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-izobrazevalni-program/4708640.
»Obravnava in zavrnitev nesprejemljivih stališč.« Delo, March 5, 1987, 7-9.
Bor, Matej. »Šola noči.« Sodobnost 19, no. 12 (1971), 1169-1196, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W7W2Y1TE.
Breuilly, John. Nation and the State. Manchester: Manchester University Press, 1993.
Brubaker, Rogers. Ethnicity without Groups. Harvard: Harvard University press, 2004.
Čar, Aleš; Čander, Mitja. »Jaz sem kritik iz Beckettove in Rodetove kante.« dnevnik.si, November 4, 2006, https://www.dnevnik.si/210090.
Debenjak, Božidar. »Nacionalnost in represija.« Anthropos 1, no. 1-2 (1969), 115-118.
Dolgan, Marjan. »Ljubljana kot socialni in literarni prostor slovenskih književnikov.« Primerjalna književnost 35, no. 3 (december 2012), 345.
Dornik Šubelj, Ljuba. »Aleš Kermavner, sin Dušana Kermavnerja v dokumentih Arhiva Republike Slovenije.« In: Življenje in delo dr. Dušana Kermavnerja 1903 – 1975, Med politiko in zgodovino, edited by Jurij Perovšek and Aleksander Žižek, 81–87. Ljubljana, ZZDS: 2005.
Fornezzi, Tone. »Klub samomorilcev, da ali ne.« Tedenska Tribuna, June 19, 1968, 3.
Gabrič, Aleš. “Zaostrenost mednacionalnih odnosov.“ In: Slovenska novejša zgodovina 1848– 1992, 1165–1174, edited by Jasna Fischer et al. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2005).
Gabrič, Aleš. »Greh in kazen.« In: Vitomil Zupan, Važno je priti na grič: življenje in delo Vitomila Zupana 1914–1987, 260–276, edited by Nela Malečkar et al. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014.
Gabrič, Aleš. V senci politike, Opozicija komunistični oblasti v Sloveniji po letu 1945. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2019.
Govekar, Fran. »Nad prepadom.« Slovan 3, no. 2 (1905):44–50.
Grafenauer, Niko. »Oblike slovenskega samomora.« Nova revija 6, no. 57 (1987): 229-232.
Inkret, Andrej. »Ahac«. In: Ahac, knjiga o Dušanu Pirjevcu, 233–283, edited by Andrej Koritnik Ljubljana: Beletrina, 2021.
Inkret, Andrej. »Jože Brejc - Franček alias Jože Javoršek ali spregledano poglavje iz Kocbekove biografije.« Sodobnost 75, no. 12 (2011): 1596–1605.
Javoršek, Jože. Kako je mogoče. Maribor: Založba Obzorja, 1978, 1969.
Javoršek, Jože. Nevarna razmerja. Maribor: Založba Obzorja,1978.
Juvan, Marko. »Slovenski kulturni sindrom v nacionalni in primerjalni literarni vedi.« Slavistična revija 56, no. 1 (2008), 1-17.
Kardelj, Edvard. Razvoj slovenskega narodnega vprašanja. Ljubljana: DZS, 1957.
Kermauner, Taras. »Marsikako je mogoče,« Naši razgledi, September 5, 1969, 504–505; September 19, 1969, 536–537.
Kermavner, Taras. Med prijatelji, med sovražniki. Murska sobota: Pomurska založba, 1986.
Kmecl, Matjaž. Slovenska postna premišljevanja. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1987.
Kosovel, Srečko. Izbrane pesmi, edited by Matevž Kos. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1997.
Maher, Neva. »Povezanost med značilnostmi samomorilnih oseb in družbeno-ekonomskimi karakteristikami.« in: Samomor in Slovenci, 259-276, edited by Lev Milčinski. Ljubljana: SAZU, Univerzitetna psihiatrična klinika v Ljubljani, 1983.
Makarovič, Marija. »Prispevek etnologije k razpravi o samomorilnosti v Sloveniji.« In: Samomor in Slovenci, 218-224, edited by Lev Milčinski. Ljubljana: SAZU, Univerzitetna psihiatrična klinika v Ljubljani, 1983.
Martelanc, Vladimir. Članki in pisma, eited by Ravel Kodrič in Amelia Kraigher. Ljubljana, Založba *cf: 2023.
Milčinski, Lev. Samomor in Slovenci. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1985.
Miller, Nick. The Nonconfomists, Culture, Politics and Nationalism in a Serbian Intellectual Circle, 1944-199. Budapest, New York: CEU Press, 2007.
Novak, Boris A. »Govorilne ure pri profesorju Pirjevcu.« In: Ahac, knjiga o Dušanu Pirjevcu, 354–439, edited by Andrej Koritnik. Ljubljana: Beletrina, 2021.
Omerza, Igor. Edvard Kocbek, Osebni dosje št. 584. Ljubljana: Karantanija, 2010.
Omerza, Igor. Veliki in dolgi pohod Nove revije. Celovec: Mohorjeva, 2015.
Puhar, Alenka. »Kako se je tovarišija spremenila v črno sluzasto mavrico.« Pogledi, October 15, 2014, https://pogledi.delo.si/mnenja/kako-se-je-tovarisija-spremenila-v-crno-sluzasto-mavrico.
Puhar, Alenka. »Kriminalna kariera Vitomila Zupana.« In: Vitomil Zupan, Važno je priti na grič: življenje in delo Vitomila Zupana 1914–1987, 235–257, edited by Nela Malečkar et al. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014.
Ramšak, Jure. (Samo)upravljanje intelekta, Družbena kritika v poznosocialistični Sloveniji. Ljubljana: Modrijan, 2019.
Remec, Meta. »Epidemija samomorov? Odmevi na naraščanje stopnje samomorilnosti na Slovenskem v 19. in 20. stoletju,« Prispevki za novejšo zgodovino 63, no. 1 (2023): 8–41, DOI: https://doi.org/10.51663/pnz.63.1.01.
Remec, Meta. »Traitors, cowards, martyrs, heroes : youth suicide as a socio-historical phenomenon in the 1960s Slovenia.« Studia Historica Slovenica 23, no. 1 (2023), 203–238.
Rožanc, Marjan. »Umreti lepo.« In: Slovenski narod in kultura, 78-87, edited by Tone Partljič. Ljubljana: Društvo slovenskih pisateljev, 1985.
Rožanc, Marjan. Svoboda in narod, dnevniški zapiski. Maribor: Založba obzorja, 1986.
Sontag, Susan. AIDS and Its Metaphors. New York: Farrar, Straus and Giroux, 1989.
Sontag, Susan. Illness as Metaphor. New York: Farrar, Straus and Giroux, 1978.
Trencsényi, Balázs et al. A history of modern political thought in East Central Europe. Vol. 2, Negotiating modernity in the short twentieth century and beyond. Pt. 1, 1918-1968. New York: Oxford University Press, 2018.
Trencsényi, Balázs et al. A history of modern political thought in East Central Europe. Vol. 2, Negotiating modernity in the short twentieth century and beyond. Pt. 2, 1918-1968. New York: Oxford University Press, 2018.
Trstenjak, Anton. »Okvirne dilema v etiologiji samomora.« In: Samomor in Slovenci, 251–258, edited by Lev Milčinski. Ljubljana: SAZU, Univerzitetna psihiatrična klinika v Ljubljani, 1983.
Vidmar, Josip. »Kritika - Edvard Kocbek: Strah in pogum,« Novi svet 7. no. 1 (1952): 78–85.
Vodopivec, Peter. »Profesorjev dosje.« In: Ahac, knjiga o Dušanu Pirjevcu, 322–353, edited by Andrej Koritnik Ljubljana: Beletrina, 2021.
Zajc, Marko »Samoumeščanje slovenskih intelektualcev v simbolno geografijo Evrope v osemdesetih letih,« Annales. Series historia et sociologia 27, no. 4 (2017), 769-776.
Žerdin, Feri. »Rentabilnost našega samomora.« Tedenska Tribuna, May 29, 1968, 3.
Žerdin, Feri. »Samomorilci so med nami.« Tedenska Tribuna, February 8, 1967, 4.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2024 Marko Zajc
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).