Suicide in the Austrian Littoral at the turn of the 20th century

Urška Bratož

doi:10.51663/pnz.64.2.05

Avtorji

Urška Bratož Znanstveno-raziskovalno središče Koper https://orcid.org/0009-0005-5047-3572

DOI:

https://doi.org/10.51663/pnz.64.2.05

Ključne besede:

samomor, mesta, Trst, Koper, modernizacija, 1870-1910, Avstro-Ogrska

Povzetek

Prispevek skuša razbrati družbeno podobo samomora ob koncu 19. in začetku 20. stoletja, predvsem na primeru Trsta kot velikega avstrijskega urbanega centra, kjer je bil trend naraščanja samomorilnosti opazneje viden vsaj od 70. let 19. stoletja. Ob zaznavanju naraščajoče prisotnosti samomora v družbi je bilo mogoče opazovati, kaj so z različnih koncev Evrope prinašala razmišljanja o samomoru iz zadnje četrtine 19. stoletja, od Morsellijeve študije, preko Masaryka do Durkheima, obenem pa, kako so diskurzi okrog samomora odstirali nekoliko širšo sliko družbe, vključno z njenimi strahovi (pred družbenimi problemi in spremembami, nenazadnje pa pred potencialno grožnjo imitativnega efekta, ki naj bi ga s poročanjem o samomorih ustvarjal dnevni tisk).

Časopisni diskurz je običajno sledil znanstvenim objavam svojega časa, sočasna opažanja o množičnosti samomorov so se potrjevala skozi statistične analize in medicinske, sociološke, filozofske ter druge razprave, obenem pa so odpirala tudi mnoge druge družbene problematike, s katerimi je bilo samomor v urbanem prostoru mogoče povezati (alkoholizem, rast proletariata, revščina, spreminjanje vrednot idr.). Vse to je sooblikovalo javno razpravo o samomoru kot problemu moderne družbe, s poudarkom na (velikih) mestih, saj je bila problematika samomorov tam veliko bolj izrazita kot v manjših neindustrijskih mestih ali na podeželju Avstrijskega primorja.

Literatura

Archive sources

PAK – Pokrajinski arhiv Koper (Koper Regional Archives)

- SI PAK KP 6, Občina Koper

KDA – Koper Diocesan Archives (Škofijski arhiv Koper)

- KDA, Koper Death Register, 1875‒1899

- KDA, Koper Death Register, 1900-1912

Newspapers

Čas – znanstveni obzornik, 1907, 1908.

Edinost, 1903, 1904, 1905.

L'Indipendente, 1891, 1898, 1893, 1903, 1907, 1912.

Kmetijske in rokodelske novice, 1875.

Il Piccolo, 1903, 1904, 1905

Slovenec, 1874.

Slovenski narod, 1877.

Zgodnja Danica, 1876.

Literature

Alberti, Mario. Il costo della vita, i salari e le paghe a Trieste nell'ultimo quarto di secolo. Trieste: E. Vram, 1911.

Arendt, Florian. »The Press and Suicides in the 19th Century: Investigating Possible Imitative Effects in Five Territories of the Austro-Hungarian Empire«. OMEGA - Journal of Death and Dying 81, n. 3 (2018): 424-35.

Bailey, Victor. This Rash Act. Suicide Across Life Cycle in the Victorian City. Stanford: Stanford University Press, 1998.

Beard, George. »Neurasthenia (nervous exhaustion) as a cause of inebriety«. Quarterly Journal of Inebriety, September 1879.

Bozzini, Generoso. Contagio morale: il suicidio e la stampa. Cerignola, 1894.

Bratassević, Eduard. »Die Selbstmorde in Oesterreich 1873–1877 in Vergleichung zu jenen in Preussen, England, Frankreich, Russland und Italien.« Statistische Monatsschrift 4 (1878): 429–33.

Brancaccio, Maria Teresa. »“The Fatal Tendency of Civilized Society”: Enrico Morselli's Suicide, Moral Statistics, and Positivism in Italy«. Journal of Social History 46, n. 3 (Spring 2013): 700–15.

Cattaruzza, Marina. La formazione del proletariato urbano: Immigrati, operai di mestiere, donne a Trieste dalla metà del secolo XIX alla prima guerra mondiale. Torino: Tommaso Musolini, 1979.

Čeč, Dragica. »Podobe starosti v začetku 19. stoletja«. In: Mojca Šorn (ed.). Starost - izzivi historičnega raziskovanja. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2017: 11-33.

Čuček, Filip. »Vojaški samomori v Avstriji od srede 19. stoletja do prve svetovne vojne (z nekaj slovenskimi primeri)«. Prispevki za novejšo zgodovino, 63, 3 (2023): 117-34.

Douglas, Jack. The Social Meanings of Suicide. Princeton: Princeton University Press, 1967.

Drinot, Paulo. »Madness, Neurasthenia, and “Modernity”: Medico-legal and Popular Interpretations of Suicide in Early Twentieth-Century Lima«. Latin American Research Review 39, n. 2 (June 2004): 89-113.

Durkheim, Émile. Samomor. Prepoved incesta in njeni izviri. Ljubljana: Studia Humanitatis, 1992.

Fabi, Lucio. La carità dei ricchi: povertà e assistenza nella Trieste laica e asburgica del XIX secolo. Milano: F. Angeli, 1984.

Geltmaker, Ty. Tired of living: Suicide in Italy from National Unification to World War I, 1860-1915. New York: Peter Lang, 2002.

Gijswijt-Hofstra, Marijke, Porter, Roy (eds.). Cultures of Neurasthenia from Beard to the First World War. Amsterdam – New York, 2001.

Kristan, Maja. »Samomori, pogrešani, umrli«. In: Katja Vodopivec (ed.). Deviacije na Slovenskem pred sto leti. Ljubljana: RSS, 1987: 283-95.

Kushner, Howard I. »Suicide, Gender, and the Fear of Modernity in Nineteenth-Century Medical and Social Thought«. Journal of Social History 26, n. 3 (Spring, 1993): 461-90.

Kushner, Howard I. »Suicide, Gender, and the Fear of Modernity«. In: John Weaver and David Wright (eds.). Histories of Suicide. International Perspectives on Self-destruction in the Modern World. Toronto: University of Toronto Press, 2009: 19-52.

Legoyt, Alfred. Le suicide ancien et moderne. Étude historique, philosophique et statistique. Paris: Drouin, 1881.

Luzzatto-Fegiz, Pierpaolo. La popolazione di Trieste (1875–1928). Trieste: La editoriale libraria, 1929.

Masaryk, Tomáš. Der Selbstmord als Sociale Massenerscheinung der Modernen Civilisation, Wien: Carl Konegen, 1881.

Mestas, Manina, Arendt, Florian. »Suicide Reporting in the Nineteenth Century. Large-Scale Descriptive Content Analysis of Austrian Newspapers«. Media History 29, n. 3 (2022): 305-20.

Morselli, Enrico. Il suicidio: saggio di statistica morale comparata. Milano, 1879.

Neumann-Spallart, F. X. »Ueber den Selbstmord«. Statistische Monatsschrift, VII (1881): 309-20.

Perissinotto, Matteo. »Perché le donne si uccidono? Analisi dei suicidi femminili a Trieste nel primo dopoguerra (1918-1922)«. DEP, 50 (2023): 1-26.

Perissinotto, Matteo. »'In a moment of supreme discomfort'. An analysis of female suicides through the press in Trieste in the post-war transition (1918-1922)« (v tisku), 2024.

Platter, Julius. »Ueber den Selbstmord in Oesterreich in den Jahren 1819–1872«. Statistische Monatsschrift 2 (1876): 97–107.

Remec, Meta. »Epidemija samomorov?: odmevi na naraščanje stopnje samomorilnosti na Slovenskem v 19. in 20. stoletju«. Prispevki za novejšo zgodovino 63, n. 1 (2023): 8-41.

Serao, Matilde: »I bimbi«. Il Piccolo, 27. 11. 1885.

Slijkhuis, Jessica, Oosterhuis, Harry. »'Paralysed with fears and worries': neurasthenia as a gender-specific disease of civilization«. History of Psychiatry 24, n. 1 (2013): 79-93.

Smiljanić, Ivan. »"Konkurzi, samomor, žalosten je pogled na trgovsko polje.": gospodarski polom kot vzrok za samomor na Slovenskem pod Avstro-Ogrsko in prvo Jugoslavijo«. Prispevki za novejšo zgodovino 63, n. 1 (2023): 42-66.

Timeus, Guido. »Contributo allo studio sulla diffusione dell'alcoolismo nella città di Trieste«. Bollettino della Società adriatica di scienze naturali in Trieste , 24 (1908): 17-136.

Ušeničnik, Aleš. »Samomor«. Čas 2, n. 6 (1908): 295-97.

Online sources

Il Piccolo, pridobljeno 30.4.2024, https://www.atlantegrandeguerra.it/portfolio/il-piccolo/

L'Indipendente, pridobljeno 30. 4. 2024, http://www.atlantegrandeguerra.it/portfolio/lindipendente/

Guglielmo, De Pastrovich, pridobljeno 16. 5. 2024, https://www.aspi.unimib.it/collections/entity/detail/292/

Guido Timeus, pridobljeno 30. 4. 2024, https://www.boegan.it/2015/03/guido-timeus/