Neporočene matere med normami in prakso
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.64.1.25Ključne besede:
nezakonske matere, habsburška monarhija, Kraljevina SHS, nezakonski otroci, sodiščaPovzetek
V habsburški monarhiji je civilne pravice nezakonskih mater in otrok od leta 1811 najpomembneje določal avstrijski Občni državljanski zakonik. Po slednjem nezakonski otroci niso imeli enakih pravic kot zakonski. Kljub temu je bil zanje dolžan skrbeti nezakonski oče. Vendar ostaja odprto vprašanje, do katere mere se je to dokaj napredno načelo ODZ-ja uresničevalo tudi v praksi. Kako pogosto so nezakonske matere, v kolikor očetje niso hoteli sodelovati pri preskrbi otrok, iskale pravico na sodišču? In kako pogosto so potem dosegle priznanje očetovstva in izterjavo elementov? Pričujoči prispevek odgovore na navedena vprašanja razišče s pomočjo študije primera stotih ohranjenih skrbstvenih sodnih spisov, ki so nastali v okviru Okrajnega sodišča v Rakeku, Okrajnega sodišča v Ložu in Okrajnega sodišča v Cerknici med letoma 1899 in 1945 ter še nekaj civilnopravnih spisov.
Literatura
Buske, Sybille. Fräulein Mutter und ihr Bastard: Eine Geschichte der Unehelichkeit in Deutschland 1900–1970. Göttingen: Wallstein Verlag, 2004.
Cergol Paradiž, Ana. V oteti deci je zaloga za našo močno in silno državo – skrb za zaščito otrok v prvi Jugoslaviji. Aida Škoro Babić idr. (ur.). Zgodovina otroštva, 266–77. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2012.
Cvirn, Janez. Najdenišnice - nagrada za lahkomiselnost in nemoralnost: o ukinjanju najdenišnice v Ljubljani v šestdesetih letih 19. stoletja. Prispevki za novejšo zgodovino 52, št. 2 (2012): 7–44.
Čeč, Dragica. Nasilne detomorilke ali neprištevne žrtve?: spreminjanje podobe detomora v 18. in začetku 19. stoletja. Acta Histriae 15, št. 2 (2007): 415–40.
Drnovšek, Jaša. Če bi vsi vstali, bi bil polhn Rancerebar otruk! Primer Filomene Permoser, izvajalke splavov. Zgodovina za vse 29, št. 1 (2022): 81–100.
Leskošek, Vesna. Zvrnjena tradicija. Ljubljana : Založba /*cf., 2002.
McEwen, Britta. Outsider Bodies, Everyday Lives: Single Mothers and Their Children in Red Vienna. Austrian History Yearbook 54 (2023): 177–91.
McEwen, Britta. Shame, Sympathy, and the Single Mother in Vienna, 1880–1930. Journal of Women’s History 35, št. 1 ( 2023): 100–20.
Mitterauer, Michael. Ledige Mütter: zur Geschichte illegitimer Geburten in Europa. München: Beck, 1983.
Šelih, Alenka. Ženske, kazensko pravo in kriminaliteta: storilke kaznivega dejanja detomora in umora v spisih Deželnega sodišča v Ljubljani (1899–1910). V: Marta Verginella (ur.). Dolga pot pravic žensk: pravna in politična zgodovina žensk na Slovenskem, 213–30. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete: Studia humanitatis, 2013.
Verginella, Marta (ur.). Slovenka: prvi ženski časopis (1897–1902). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018.
Vermeesch, Griet. The legal agency of single mothers: Lawsuits over illegitimate children and the uses of legal aid to the poor in the Dutch town of Leiden (1750–1810). Journal of Social History 50, št. 3 (2016): 51–73.
Žnidaršič-Žagar, Sabina. Nezakonske matere: objektivno gledano je lahko tudi malo veliko. Delta: revija za ženske študije in feministično teorijo 3, št. 1-2 (1997): 57–63.
Žnidaršič-Žagar, Sabina. Ženski so pa vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati: podoba in pojavnost žensk na Slovenskem: Slovenke, od sredine 19. stoletja do 2. svetovne vojne. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013.
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2024 Ana Cergol Paradiž
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).