Natrpana domovanja in druge grožnje zdravju: razprave o higienizaciji v Avstrijskem primorju ob koncu 19. stoletja

Urška Bratož

doi:10.51663/pnz.64.1.12

Avtorji

Urška Bratož Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za zgodovinske študije

DOI:

https://doi.org/10.51663/pnz.64.1.12

Ključne besede:

higienizacija, bivanjske razmere, otroška umrljivost, Trst, Koper, 1870–1914

Povzetek

V prispevku je opazovan diskurz, ki se je v Avstrijskem primorju (zlasti v Trstu) spletal okrog razprav o higienizaciji in asanaciji urbanega prostora. Pri tem so izpostavljeni od konca 19. stoletja naraščajoč družbeni pomen higiene v najširšem smislu, zavedanje o pomenu bivanjskih pogojev v urbanem prostoru ter vpliv socialnih okoliščin na otroško umrljivost. Slednja je bila namreč eden ključnih medicinskih, higienskih, moralnih in političnih argumentov za prikaz pomanjkljivih prizadevanj na področju zdravstvene preventive ter hkrati podlaga za širjenje modernih, z napredkom povezanih (meščanskih) idej, tudi skozi imperative, ki so naslavljali materinsko nego. Poleg tega je kvantitativni del analize podobno kot za Trst tudi za Koper vsaj deloma pokazal, da je bil velik delež smrti med otroki do petega leta starosti verjetno povezan prav s socialno deprivacijo tako z vidika higiene in prehrane kot profilakse in medicinske kurative.

Literatura

Beltram, Vlasta idr. Ortopedska bolnišnica Valdoltra, 1909–2009. Ankaran: Ortopedska bolnišnica Valdoltra, 2009.

Benussi, Bernardo. Frammento demografico. V: Miscellanea di studi in onore di Attilio Hortis, 985–1021. Trieste, 1910.

Bevilacqua, Claudio. Ospedali della Trieste passata. Dalla Signoria dei Vescovi a quelli degli Asburgo. Trieste: Luglio, 2015.

Borisov, Peter. Ginekologija na Slovenskem od nastanka do 80. let 20. stoletja. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1995.

Bratož, Urška. "Provvidenze, dirette a potenziare le forze vitali della popolazione italiana": stiske ljudi in fašistična socialna politika v Izoli med obema vojnama. Prispevki za novejšo zgodovino 61, št. 3 (2021): 170–89.

Bratož, Urška. Bledolična vsiljivka z Vzhoda: kolera v severozahodni Istri (1830–1890). Koper: Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales ZRS Koper, 2017.

Braulin, Flavio. La questione sanitaria nella Trieste di fine '800: i caratteri antropologici della medicina ospedaliera sul Litorale austriaco. Milano: Franco Angeli, 2002.

Buzzi, Luigi. Processi verbali sul sistema costruttivo e dispositivo delle nostre abitazioni in relazione all'igiene. Trieste: Società d'ingegneri ed architetti, 1879.

Cergol Paradiž, Ana. "V oteti deci je zaloga za našo močno in silno državo" - skrb za zaščito otrok v prvi Jugoslaviji. V: Aida Škoro Babić, Mateja Jeraj, Matevž Košir in Bojan Balkovec (ur.). Zgodovina otroštva, 266–77. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2012.

Dalla-Zuanna, Gianpiero in Fiorenzo Rossi. Comparisons of infant mortality in the Austrian Empire Länder using the Tafeln (1851–54). Demographic Research 22 (2010): 813–62.

Derosas, Renzo. Infant Mortality Broken into Pieces: a Case Study on Venice in Mid-Nineteenth Century. V: Società Italiana di Statistica, Atti della XLI Riunione Scientifica. Università di Milano - Bicocca 5-7 giugno 2002. Sessioni plenarie e specializzate, 65-76. Padova: CLEUP, 2002.

Derosas, Renzo. The joint effect of maternal malnutrition and cold weather on neonatal mortality in nineteenth-century Venice: An assesment of the hypothermia hypothesis. Population Studies 63, št. 3 (2009): 233–51.

Dolenc, Milan. Zagovori v slovenski ljudski medicini ter zarotitve in apokrifne molitve. Ljubljana: Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete, Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije, 1999.

Foucault, Michel. Rojstvo biopolitike: kurz na Collège de France: 1978–1979. Ljubljana: Krtina, 2015.

Kalc, Aleksej in Dean Krmac. La mortalità infantile nell'Adriatico nord-orientale: spunti di ricerca per il primo Ottocento (1816-1850). V: Filii, filiae ...: položaj i uloga djece na jadranskom prostoru, 224–38. Poreč: Zavičajni muzej Poreštine; Pazin: Državni arhiv; Pula: Sveučilište Jurja Dobrile, 2011.

Kalc, Aleksej. Prebivalstvo Kopra v 19. stoletju v luči popisnih in župnijskih virov. Acta Histriae 20, št. 3 (2012): 485–504.

Kavrečič, Petra. Bolni otroci na okrevanju v zdraviliščih Avstrijskega primorja. V: Aida Škoro Babić, Mateja Jeraj, Matevž Košir in Bojan Balkovec (ur.). Zgodovina otroštva, 491–500. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2012.

Keber, Katarina. Čas kolere: epidemije kolere na Kranjskem v 19. stoletju. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007.

Keber, Katarina. Socialno-zdravstveni položaj rudarskih otrok premogovnika Leše pri Prevaljah v 19. in v začetku 20. stoletja. V: Aida Škoro Babić, Mateja Jeraj, Matevž Košir, Bojan Balkovec (ur.). Zgodovina otroštva, 450–62. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2012.

Kocka, Jürgen, The Middle Classes in Europe. The Journal of Modern History 67, št. 4 (1995): 783–806.

Kovačič, Kristina. Porodna babica šantla Ana iz okolice Trsta in njena zapuščina. Etnolog: glasnik Slovenskega etnografskega muzeja 7=58, št. 1 (1997): 71–85.

Ličen, Daša. Kulturna društva v Trstu kot prizorišče identifikacijskih procesov tržaškega prebivalstva (1848–1914). Doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, 2021.

Ličen, Daša. Ravnanje z odpadki kot orodje družbene razlike. V: Dan Podjed idr. (ur.). Nevidno življenje odpadkov. Ljubljana: Založba ZRC, 2022.

Manfredini, Matteo in Lucia Pozzi. Mortalità infantile e condizione socio-economica. Una riflessione sull'esperienza italiana fra '800 e '900. Revista de Demografía Histórica-Journal of Iberoamerican Population Studies 22, št. 2 (2004): 127–56.

Marchigiani, Elena. Dall'edilizia sociale a quella popolare: un rapporto complesso tra filantropia, economia e politica. Trieste 1872–1917. Guida all'architettura. Trieste: MGS Press, 2007.

Panjek, Aleksander. Gradnja in stanovanja v Trstu: gospodarska gibanja in socialna vprašanja v Trstu 1890–1913. Prispevki za novejšo zgodovino 46, št. 1 (2006): 79–96.

Pozzi, Lucia in Alessandro Rosina. Quando la madre lavora: industrializzazione e mortalità infantile nelle province lombarde dall'unità alla grande guerra. V: Lucia Pozzi in Eugenia Tognotti (ur.). Salute e malattia fra '800 e '900 in Sardegna e nei paesi dell'Europa mediterranea, 153–77. Sassari: EDES.

Puhar, Alenka. Prvotno besedilo življenja. Ljubljana: Studia humanitatis, 2004.

Remec, Meta. Podrgni, očedi, živali otrebi: higiena in snaga v dobi meščanstva. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2015.

Studen, Andrej. "Samoumevna" čistoča telesa nekoč in danes. V: Georges Vigarello. Čisto in umazano: telesna higiena od srednjega veka naprej, 291–313. Ljubljana: Založba /*cf., 1999.

Studen, Andrej. Epidemije kolere in njihov vpliv na večjo higieno mest. V: Jože Ciperle idr. (ur.). Slovenska kronika XIX. stoletja: 1: 1800–1860, 217–18. Ljubljana: Nova revija, 2001.

Studen, Andrej. Kočevarjeva Slovenska mati: podučna knjižica za matere in porodnice iz leta 1882 kot izhodišče za nekatera širša socialno- in kulturnozgodovinska razmišljanja. V: Štefan Kočevar – rodoljub slovenski, 123–37. Celje: Zgodovinsko društvo, 2006.

Studen, Andrej. Pijane zverine: o moralni in patološki zgodovini alkoholizma na Slovenskem v dobi meščanstva. Celje: Zgodovinsko društvo, 2009.

Studen, Andrej. Smrdelo je kot kuga: k zgodovini higienskih razmer v Ljubljani pred prvo svetovno vojno. Zgodovina za vse 1, št. 1 (1994): 44–57.

Studen, Andrej. Za zdravje je potrebna snažnost: razpravljanje o nasvetih za telesno higieno v 19. stoletju na Slovenskem. Prispevki za novejšo zgodovino 45, št. 2 (2005): 19–29.

Studen, Andrej: Ko zabolijo nosnice. Razmišljanje o straniščih in smradu v dolgem 19. stoletju. Ekonomska i ekohistorija: časopis za gospodarsku povijest i povijest okoliša 6, št. 1 (2010): 173–86.

Studen, Andrej: Stanovati v Ljubljani: socialnozgodovinski oris stanovanjske kulture Ljubljančanov pred prvo svetovno vojno. Ljubljana: ISH, 1995.

Urlep, France. Današnji pogled zdravnika splošne medicine na Lipičevo prakso in njegove bolnike. V: Fran Viljem Lipič. Bolezni Ljubljančanov, ki jih je leta 1828 opazoval Fran Viljem Lipič, doktor medicine, poprej zdravnik ordinarij mesta Ljubljana, sedaj na univerzi v Padovi redni profesor medicinske prakse, 31–47. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije, 2007.

Žerjal, Borut in Neža Čebron Lipovec. Società cooperativa per la costruzione di case in Capodistria. Annales. Series historia et sociologia 26, št. 1 (2016): 53–66.

Žerjal, Borut. Ljudska gradnja v Trstu 19. stoletja. Kronika 67, št. 3 (2019): 601–14.