Knjižnice v Mariboru v obdobju od 1918 do 1941
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.60.3.08Ključne besede:
Knjižnice v Mariboru, Študijska knjižnica, Ljudska knjižnica, Slovanska čitalnica, Prosvetna katoliška knjižnica, Knjižnica Delavske zbornice, Knjižnica Zveze kulturnih društevPovzetek
Pokazatelj kulturnega dogajanja v Mariboru so gotovo tudi knjižnice. Knjižničarstvo je v mestu zaživelo po letu 1918. Iz predvojne znanstvene knjižnice Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko se je leta 1921 izoblikovala splošna znanstvena Študijska knjižnica, ki je pod strokovnim vodstvom Janka Glazerja kmalu postala prva in največja slovenska znanstvena knjižnica na Štajerskem. Družbenopolitična in ideološka delitev je privedla do tega, da je bilo med obema vojnama javno knjižničarstvo v Mariboru razdeljeno v tri politične tabore: liberalnega z Ljudsko knjižnico, katoliškega s Prosvetno katoliško knjižnico in socialističnega s knjižnico Delavske zbornice. Pomembno narodnoprebudno in kulturno poslanstvo so opravljale tudi knjižnice Zveze kulturnih društev. Knjižnice pa so imeli tudi mariborski šolski zavodi in številna društva.
Literatura
Arhivski viri
PAM – Pokrajinski arhiv Maribor:
PAM, fond Mestna občina Maribor.
PAM, fond Slovanska čitalnica Maribor.
UKM – Univerzitetna knjižnica Maribor:
UKM, Rokopisna zbirka, Slovanska čitalnica, Maribor, Ms 201/IV, 6.
ZAP – Zgodovinski arhiv Ptuj:
ZAP, MD-II-2 fond Muzejsko društvo.
Časopisni viri
Delavska politika, 1926, 1928, 1933, 1936, 1938, 1941.
Jutro, 1926, 1928.
Marburger Zeitung, 1928.
Mariborski večernik Jutra, 1927, 1928, 1931, 1938.
Slovenec, 1927, 1938.
Slovenski gospodar, 1925.
Straža, 1924.
Tabor, 1921, 1927.
Večernik, 1940.
Vzajemna Svoboda, 1938.
Literatura
Baš, Franjo. »Maribor v avstrijski ustavni dobi.« Časopis za zgodovino in narodopisje 38, št. 3 (1967): 184–243.
Dolar, Jaro. Spomini: v preddverju literature. Maribor: Obzorja, 1995.
Dolenc, Ervin. »Boj za množice – Zveza kulturnih društev«. V: Slovenska kronika XX. stoletja, ur. Marjan Drnovšek in Drago Bajt, 246. Ljubljana: Nova revija, 1995.
Ferlež, Jerneja. »Prebivalstvo Maribora 1848-1991.« Studia Historica Slovenica 2, št. 1 (2002): 79–125.
Friš, Darko. »Maribor po prevratu in vladni komisar dr. Josip Leskovar.« Studia Historica Slovenica 18, št. 1 (2018): 191–216.
Friš, Darko. »Razmah in napredek Maribora v času županovanja dr. Josipa Leskovarja (1924-1928).« Acta Histriae 26, št. 1 (2018): 127–58.
Friš, Darko in Nina Gostenčnik. »Dr. Alojzij Juvan - drugič na čelu mariborske mestne občine (1935–1941).« Acta Histriae 26, št. 1 (2018): 181–206.
Glazer, Janko. Študijska knjižnica v Mariboru: zgodovina njenega nastanka. Maribor: Mariborska tiskarna, 1928.
Glazer, Janko. »Študijska knjižnica v Mariboru. Zgodovina njenega nastanka.« V: Razprave, članki in ocene, ur. Viktor Vrbnjak. Maribor: Obzorja, 1993.
Gostenčnik, Nina. »Dr. Franjo Lipold, mariborski mestni načelnik v letih od 1931 do 1935.« Studia Historica Slovenica 17, št. 3 (2017): 989–1028.
Hartman, Bruno. »Petinsedemdeset let Univerzitetne knjižnice Maribor (1903—1978).« V: Univerzitetna knjižnica Maribor 1903—1978 : jubilejni zbornik, ur. Bruno Hartman et al., Maribor, 1978.
Hartman, Bruno. »Slovanska čitalnica v Mariboru in njeni knjižnici.« Časopis za zgodovino in narodopisje 50, št. 1-2 (1979): 295–340.
Hartman, Bruno. »Delavske knjižnice v Mariboru do druge svetovne vojne.« Časopis za zgodovino in narodopisje 51, št. 2 (1980): 322–50.
Hartman, Bruno. »'Südmarkini' knjižnici v Mariboru.« Časopis za zgodovino in narodopisje 54, št. 1-2 (1983): 145–53.
Hartman, Bruno. »Mariborska Zveza kulturnih društev in njene knjižnice.« Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 23, št. 1-2 (1983): 89–99.
Hartman, Bruno. »Knjižnica mariborske realke (realne gimnazije) (1870–1941).« Časopis za zgodovino in narodopisje 56, št. 2 (1985): 139–62.
Hartman, Bruno. »Knjižnice v Mariboru.« V: Maribor skozi stoletja. Razprave I, ur. Jože Curk, Bruno Hartman in Jože Koropec, 695–704. Maribor: Obzorja, 1991.
Hartman, Bruno. »Dvoje nenavadnih mariborskih knjižničarjev.« Časopis za zgodovino in narodopisje 64, št. 2 (1993): 229–40.
Hartman, Bruno. Zgodovina slovenskega dramskega gledališča v Mariboru do druge svetovne vojne. Maribor: Založba Obzorja, 1996.
Hazemali, David, Mateja Matjašič Friš, Ana Šela in Majda Schmidt. »Med priložnostmi in pomanjkanjem: Maribor v času prvega županskega mandata dr. Alojzija Juvana, 1928–1931.« Acta Histriae 26, št. 1 (2018): 159–80.
Jenuš, Gregor. »'Ljubi Bog, kako varovati, česar ni, saj vendar pri vseh koncih in krajih sili v Mariboru slovenski značaj na dan!': Johann Schmiderer – zadnji mariborski župan avstrijske dobe.« Studia Historica Slovenica 17, št. 3 (2017): 901–28.
Kranjc, Cene. »Naše tiskarstvo v letih 1918–1938.« V: Spominski zbornik Slovenije: zbornik ob dvajsetletnici Kraljevine Jugoslavije, ur. Jože Lavrič, Josip Mal in France Stele, 226–62. Ljubljana: Jubilej, 1939.
Maček, Jure. Ukinitveni komisar za društva, organizacije in združenja na Spodnjem Štajerskem. Maribor: Pokrajinski arhiv, 2004.
Pirjevec, Avgust. Knjižnice in knjižničarsko delo. Celje: Družba Sv. Mohorja, 1940.
Potočnik, Dragan. Kulturno dogajanje v Mariboru v letih 1918–1941. Maribor: Založba Litera, 2003.
Potočnik, Dragan. »Literarna ustvarjalnost v Mariboru 1918-1941.« Studia Historica Slovenica 14, št. 2-3 (2014): 417–33.
Potočnik, Dragan. »Mariborski župan Viktor Grčar (1921–1924).« Studia Historica Slovenica 17, št. 3 (2017): 961–87.
Potočnik, Dragan. »Vladni komisar Ivan Poljanec (1921).« Studia Historica Slovenica 17, št. 3 (2017): 949.
Skala, Anton in Vekoslav Špindler. Prosvetno delo 1925–1930: ob petletnici Zveze kulturnih društev v Mariboru. Maribor: Zveza kulturnih društev, 1930.
Stavbar, Vlasta. Kulturno dogajanje v Mariboru v letih 1914–1918. Maribor: Založba Obzorja, 1998.
Žnidarič, Marjan. Do pekla in nazaj, Nacistična okupacija in narodnoosvobodilni boj v Mariboru. Maribor: Muzej narodne osvoboditve, 1997.
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
