Madžarski eksodus 1956-57 s posebnim poudarkom na beguncih, ki so zbežali v Jugoslavijo oziroma v Slovenijo

Avtorji

  • Attila Kovácz

Ključne besede:

Madžarska, Jugoslavija, Slovenija, madžarska revolucija 1956, begunci, begunska taborišča, jugoslovansko-madžarski odnosi

Povzetek

Prispevek obravnava madžarsko begunsko vprašanje leta 1956 in 1957, s posebnim poudarkom na beguncih, ki so zbežali v Jugoslavijo in Slovenijo. Avtor je na podlagi dokumentov Uprave državne varnosti, slovenskega dnevnega tiska (časopisov) in tuje literature poskušal čim bolj široko predstaviti problematiko madžarskih beguncev v Jugoslaviji in Sloveniji. Tako je v članku poleg osnovnih podatkov o številu in datumu prihoda beguncev v Jugoslavijo posebej obravnaval podatke o beguncih, ki so madžarsko-jugoslovansko mejo prestopili na slovenskem odseku. V sklopu tega je avtor podrobno predstavil begunska taborišča na področju Slovenije, organizacijo in vsakdanje življenje v teh taboriščih, ogled taborišč s strani raznih komisij za begunce ter končno usodo 2361 madžarskih beguncev, ki so si zatočišče našli v Sloveniji.

Prenosi

Objavljeno

2007-01-01

Številka

Letn. 47 Št. 1 (2007)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).