Akomodacija ideologije političnega katolicizma na Slovenskem - primer Ušeničnikove "teorije vrednosti", Mahničeve "definicije naroda" in "suverenosti ljudstva"

Avtorji

  • Egon Pelikan

Ključne besede:

katoliški tabor, politični katolicizem, 19. stoletje, 20. stoletje, ideologija, družbena vprašanja

Povzetek

Avtor se ukvarja z vprašanjem idejne akomodacije ideologije političnega katolicizma na Slovenskem v času od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne. S predstavitvijo odnosa vodilnih ideologov političnega katolicizma (Antona Mahniča in Aleša Ušeničnika) do nekaterih bistvenih družbenih vprašanj (nacionalnega vprašanja, vprašanja suverenosti ljudstva in teorije vrednosti) prikazuje avtor splošne lastnosti oziroma strategijo ideologov političnega katolicizma na Slovenskem pri njihovem soočanju z modernizacijo. Ob tem ugotavlja, da se njihova stališča spreminjajo in prehajajo celo v svoje lastno nasprotje. Proces akomodacije je ob tem pogojen tako z vsakokratnim političnim interesom kakor z idejno dezorientacijo, do katere je zaradi pospešene modernizacije prihajalo v katoliškem taboru.

Prenosi

Objavljeno

1995-01-01

Številka

Letn. 35 Št. 1-2 (1995)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).