Josip Wilfan in Engelbert Besednjak v Kongresu evropskih narodnosti v letih 1925-1938

Avtorji

  • Egon Pelikan Znanstveno raziskovalno središče Republike Slovenije Koper, SI-6000 Koper/Capodistria, Garibaldijeva 18

Ključne besede:

Kongres evropskih narodnosti, Liga narodov, manjšine, Julijska krajina, Engelbert Besednjak, Josip Wilfan, manjšinsko pravo

Povzetek

Kongres evropskih narodnosti (1925-1938) je bil najpomembnejše mednarodno telo v Evropi v času med obema vojnama, ki se je na mednarodni ravni ukvarjalo z manjšinsko problematiko. Kongres je imel sedež na Dunaju, zasedal pa praviloma v Ženevi. Ukvarjal se je z vprašanji zaščite evropskih narodnih manjšin, skupnimi kulturnimi prostori, generalizacijo evropskega manjšinskega prava. V njegovem delovanju sta ključno vlogo igrala Slovenca, Josip Wilfan in Engelbert Besednjak. Iz njegovega gradiva je razbrati, da se je ukvarjal z vprašanji, ki so še danes aktualna. Zamisli in ideje sodelavcev kongresa so dosegle izjemno idejno in intelektualno višino, ki jo brez dvoma lahko primerjamo z današnjimi aktualnimi razmišljanji in procesi v zvezi z manjšinsko problematiko. Kongres evropskih narodnosti je to dosegal kljub temu, da se je v času med obema vojnama politika in družba v večini evropskih držav usmerjala v avtoritarno in totalitarno smer.

Prenosi

Objavljeno

2000-01-01

Številka

Letn. 40 Št. 1 (2000)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).