Priprava, sprejem in pomen protokola med SFRJ in Svetim sedežem

Avtorji

  • Marija Čipić Rehar

Ključne besede:

Jugoslavija, Vatikan, beograjski protokol, diplomacija, politika

Povzetek

Članek obravnava obnavljanje diplomatskih stikov med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Svetim sedežem v šestdesetih letih 20. stoletja, nakaže vzroke, ki so privedli do pogovorov med obema stranema, in predstavi težave, ki so se pojavljale v času pogovorov. Glavni del razprave je namenjen diplomatskim pogajanjem v letih 1964-1966, kjer je v ospredju predvsem lista postavljenih zahtev obeh strani. Pogajanja so bila težavna, saj sta obe strani postavili zahteve, ki so zadevale njuni notranji ureditvi. V pogajanjih se jasno kaže popuščanje vatikanske strani z željo, da bi prišlo do končnega dogovora. Rezultat pogajanj - protokol - je bil v primerjavi z razsežnostjo pogovorov zelo skromen. Slovensko časopisje je sprejem protokola razglašalo za uspeh jugoslovanske diplomacije, emigranti pa so se nanj ostro odzvali. Sprememb, ki naj bi jih prinesel protokol, je bilo tako malo, da ni mogoče govoriti o beograjskem protokolu kot o pomembni prelomnici v odnosu med Cerkvijo in državo.

Prenosi

Objavljeno

2002-01-01

Številka

Letn. 42 Št. 3 (2002)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).