Konflikti med slovenskimi oblastmi in goriškim nadškofom Margottijem ter tržaško-koprskim škofom Santinom (1945-1947)

Avtorji

  • Marija Čipić Rehar

Ključne besede:

goriški nadškof Carlo Margotti, tržaško-koprski škof Antonio Santin, časopisje, birmovanje, množične organizacije, Virgil Šček

Povzetek

Članek obravnava konflikt med slovenskimi oblastmi in tedanjima predstavnikoma katoliške Cerkve na Primorskem, ki pa sta bila oba italijanskega rodu. Najprej je nakazan odnos obeh škofov do slovenskih duhovnikov in vernikov, sledi odnos do novih povojnih oblasti. Članek se potem nadaljuje s težavami, ki jih je škofoma povzročala slovenska oblasti pri vzpostavljanju jurisdikcije v coni B. Škofa sta doživljala hude omejitve pri obiskovanju župnij v coni B, poleg tega pa so v tedanjem časopisju redno izhajali članki, ki so blatili oba škofa in ju poskušali očrniti v očeh vernikov. Na posebne težave sta oba škofa naletela ob birmovanjih v coni B, kajti takrat so slovenske oblasti z obsežno propagando v časopisju, na množičnih sestankih in s partijskimi aktivisti poskušale preprečiti prihod škofa in onemogočiti birmovanje, kar jim je v več primerih tudi uspelo. Članek se zaključuje s predstavitvijo odnosa primorskih duhovnikov do obeh škofov.

Prenosi

Objavljeno

2004-01-01

Številka

Letn. 44 Št. 1 (2004)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).