Misija Maple in stotnik Charles Fisher
Ključne besede:
Slovenija, druga svetovna vojna, partizani, zavezniki, vojaške misije, ameriška obveščevalna služba OSS, misija MaplePovzetek
Ameriški stotnik Charles Fisher je bil vodja ameriške misije Maple, ki jo je med slovenske partizane v IV. operativno cono poslal Urad za strateške službe (Office of Stategic Services - OSS). Misija je imela nalogo, da s partizansko pomočjo prodre v Avstrijo, tam organizira odpor in da pošilja zbrane obveščevalne informacije v bazo. Ves čas svojega bivanja pri partizanih je misija imela omejeno gibanje, poleg tega pa so ji partizani na različne načine omejevali odhod na sever. Zaradi tega je bil Fisher v svojih poročilih zelo kritičen in poln obtožb na račun partizanskega gibanja. Nazadnje se je uspel prebiti na Pohorje, medtem pa se je tudi osmerica njegovih agentov zaradi izrednih razmer vrnila v bazo. Dne 26. decembra 1944 je Fisher skupaj z drugimi partizani padel v nemško zasedo v Tuhinjski dolini in bil ubit. Njegovo delo so uspešno nadaljevali preživeli člani misije, ki so delovali pod imenom skupina Grady-Mansion in še naprej oskrbovali bazo z obveščevalnimi informacijami s terena, ki so bila za zaveznike uporabna. Poskusi OSS, da bi v Avstriji organizirali odpor, so se popolnoma izjalovili. Partizani so zavirali vsak poskus infiltracije misij in skupin OSS v Avstrijo in možnost, da bi tam organizirali učinkovit odpor proti nacistom.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).