Britanske ocene obrambnih zmogljivosti jugoslovanske vojske po sporu z Informbirojem med letoma 1948 in 1951
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.60.3.10Ključne besede:
Jugoslovanska armada, Informbiro, Velika Britanija, Federativna ljudska republika Jugoslavija, vojaška pomoč, Sovjetska zvezaPovzetek
Prispevek obravnava obdobje med letoma 1948 in 1951, ki je veljalo za eno najtežjih v zgodovini povojne Jugoslavije. Leta 1948 je bila izdana resolucija Informbiroja, s katero je bila Komunistična partija Jugoslavije izključena iz Informbiroja. Pričakovanje vojaške intervencije Sovjetske zveze in njenih satelitov je v Jugoslaviji sprožilo veliko upravno-organizacijskih in doktrinarnih sprememb, s katerimi se je Jugoslovanska armada odzivala na strateške premike v vojaškopolitičnem položaju države. Ta kriza je ponovno pripeljala do proučevanja izkušenj iz narodnoosvobodilne vojne in prisilila Jugoslavijo, da je vzpostavila tesnejše stike z zahodnimi državami. Vojaško in politično dogajanje v Jugoslaviji je natančno spremljala tudi britanska vlada, ki je od britanskega vojaškega atašeja prejemala poročila o stanju v jugoslovanskih oboroženih silah. Posebej so zanimive britanske ocene sposobnosti obrambe Jugoslovanske armade v primeru sovjetske vojaške intervencije in tega, kako bi lahko Britanci v takih primerih vojaško oskrbovali jugoslovansko stran.
Literatura
TNA FO – The National Archives, Kew Gardens, London:
Foreign Office [gradivo britanskega zunanjega ministrstva].
Literatura
Anić, Nikola et al. Narodnooslobodilačka vojska Jugoslavije. Pregled razvoja oružanih snaga narodnooslobodilačkog pokreta 1941–1945. Beograd: Vojnoistorijski institut, 1982.
Bebler, Anton. »The U.S. Strategy and Yugoslavia's Security«. V: Predrag Simić, ur. American and Yugoslav Views on the 1990's: American and Yugoslav Views on Federalism, Pluralism and Reform–International, Regional and Bilateral Aspects, 173–92. Belgrade: Institute of International Politics and Economics, 1990.
Bilandžić, Dušan. Zgodovina Socialistične federativne republike Jugoslavije. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1980.
Dimitrijević, Bojan. JNA od Staljina do NATO pakta. Beograd: JP Službeni list SCG, 2005.
Dimitrijević, Bojan. Jugoslovenska armija 1945–1954. Beograd: Institut za savremenu istoriju, 2006.
Gibianskii, Leonid. »The Soviet-Yugoslav Clash, Historiographic Versions and New Archival Sources.« V: Jasna Fischer, ur. Jugoslavija v hladni vojni/Yugoslavia in the Cold War, 49–70. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino in Toronto: University of Toronto, 2000.
Heuser, Beatrice. Western Containment Policies in the Cold War: The Yugoslav Case 1948–1953. New York: Routledge Press, 1989.
Kocjan, Lado. »Obrambna doktrina in strategija oboroženega boja ter spreminjanje vloge teritorialne obrambe v njej.« V: Alojz Šteiner, ur. Nastanek in razvoj slovenske teritorialne obrambe-del nacionalne vojaške tradicije, 96–114. Ljubljana: Defensor, 2018.
Marković, Zvezdan. »Jugoslovanska ljudska armada–papirnati tiger ali dejanska vojaška moč.« Vojaška zgodovina 13, št. 1–2, (2017): 26–40.
Miljanić, Gojko, ur. Razvoj oružanih snaga SFRJ, Kopnena vojska, knjiga 3-3. Beograd: Vojnoizdavački i novinski centar, 1988.
Pirjevec, Jože. Jugoslavija: 1918–1992: nastanek, razvoj ter razpad Karadjordjevićeve in Titove Jugoslavije. Koper: Lipa, 1995.
Prebilič, Vladimir in Damijan Guštin. »Politične in varnostne razsežnosti informbiroja.« Teorija in praksa 47, št. 4, (2010): 866–82.
Švajncer, Janez. Vojna in vojaška zgodovina Slovencev. Ljubljana: Prešernova družba, 1992.
Tasić, Dmitar. »Slovenija v obrambnih načrtih Zahoda, Jugoslavije in Balkanskega pakta.« Prispevki za novejšo zgodovino 48, št. 2 (2007): 97–110.
Terzić, Milan, ur. Balkanski pakt 1953/1954: zbornik dokumenata. Beograd: Vojnoistorijski institute, 2005.
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
