The Slovenian Position in the State of Slovenians, Croats and Serbs
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.59.2.03Keywords:
State of Slovenes, Croats and Serbs, SHS National Council in Zagreb, National Government of SHS in Ljubljana, the first Slovenian government, Government Decree on the Transitional Administration in the Territory of the National Government of SHS in Ljubljana, confederal statehood of SloveniaAbstract
The State of Slovenes, Croats and Serbs (the State of SHS), established on 29 October 1918, has an essential role in the Slovenian national development, as it represented the first time in contemporary history that Slovenians governed themselves. The first Slovenian government – the National Government of SHS in Ljubljana – was an element of such a national-political position. With the exception of foreign affairs, the National Government included all of the highest executive and administrative authorities. It was in charge of the scope of the national authority that the Slovenian independence in the State of SHS was based on. Initially, the National Government observed the powers withheld by the SHS National Council in Zagreb, the highest authority in the State of SHS (which was in charge of foreign and military affairs and had the right to pardon, annul legal acts, and appoint senior officials). Gradually, however, the National Government also started to assume authority in the areas previously under the jurisdiction of the SHS National Council. In the state-legal sense, this takeover of powers was implemented with the Government Decree on the Transitional Administration in the Territory of the National Government of SHS in Ljubljana, issued by the National Government in agreement with the SHS National Council on 21 November 1918. With this Decree, the SHS National Council empowered the National Government to govern Slovenia. The relations between the National Government and the SHS National Council, defined in such a manner, represented the foundations for the confederal ties of Slovenia with the State of SHS and its confederal statehood in the material-legal sense. In view of the Italian occupation of Trieste, the Goriška region, Istria, and the Postojna district in Carniola between 3 and 23 November 1918 as well as due to the fact that the Prekmurje region still belonged to Hungary at the time, the Slovenian territory, where the National Government was effectively in power and which it brought together into a state-legal unit, encompassed the majority of the former Duchy of Carniola and the Slovenian part of the former Duchy of Styria (until the demarcation line with the German Austria around Radgona, Šentilj, and Kozjak) as well as the territory south of the rivers Zilja, Drava and the district of Völkermarkt in Carinthia. With the exception of the stated part of Carinthia, this accounted for approximately two thirds of the today’s territory of the Republic of Slovenia. The Slovenian state-legal subjectivity, achieved in the State of SHS, was lost after its unification with the Kingdom of Serbia to establish the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes on 1 December 1918.
References
Andrejka, Viktor. »Razvoj vojaštva in vojaški dogodki od prevrata do danes.« V: Slovenci v desetletju 1918–1928: zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine, ur. Josip Mal, 269–95. Ljubljana: Leonova družba, 1928.
Balkovec, Bojan. »Naše prve.« V: Stiplovškov zbornik, ur. Dušan Nećak, 267–76. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2005.
Balkovec, Bojan. Prva slovenska vlada 1918–1921. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1992.
Bergant, Zvonko. Kranjska med dvema Ivanoma: idejno-politično soočenje slovenskega političnega katolicizma in liberalizma na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Ljubljana: Inštitut za globalne politične študije, 2004.
Bergant, Zvonko. Slovenski klasični liberalizem: idejno-politični značaj slovenskega liberalizma v letih 1891–1921. Ljubljana: Nova revija, 2000.
Bizjak, Matjaž. »Vojska Države Slovencev, Hrvatov in Srbov.« Vojaška zgodovina 4, št. 1 (2003): 102–13.
Bizjak, Matjaž. Slovenska vojska 1918–1919 in formiranje Dravske divizijske oblasti: magistrska naloga. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2001.
Bogataj, Lovro. »Uprava v Sloveniji od prevrata 1918 do izvršitve Vidovdanske ustave.« V: Slovenci v desetletju 1918–1928: zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine, ur. Josip Mal, 373–88. Ljubljana: Leonova družba, 1928.
Brejc, Janko. »Od prevrata do ustave.« V: Slovenci v desetletju 1918–1928: zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine, ur. Josip Mal, 160–214. Ljubljana: Leonova družba, 1928.
Debeljak, Tine. Pot k prvi slovenski vladi: ob 50-letnici osvoboditve. Buenos Aires: Svobodna Slovenija, 1970.
Dolenc, Metod. Pravna zgodovina za slovensko ozemlje: sostavni očrt. Ljubljana: Akademska založba, 1935.
Dolinar, France. Odsotnost slovenske državne misli v prevratu 1918. Buenos Aires: Sij, 1971.
Erjavec, Fran. Slovenci: zemljepisni, zgodovinski, politični, kulturni, gospodarski in socialni pregled. Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna, 1923.
Grdina, Igor. »Biografski portret Ivana Tavčarja.« V: Tavčarjev zbornik, ur. Igor Grdina, 7–82. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2015.
Grdina, Igor. Ivan Hribar: »jedini resnični radikalec slovenski«. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010.
Guštin, Damijan. »Dve antantni vojski v Državi SHS – dva odnosa do zmagovalcev? Varnostne dileme Države SHS.« V: Stiplovškov zbornik, ur. Dušan Nećak, 73–88. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2005.
Guštin, Damijan. »Oborožene sile Države SHS.« V: Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije: 1848–1992: 1, ur. Jasna Fischer et al., 192–96. Ljubljana: Mladinska knjiga; Inštitut za novejšo zgodovino, 2005.
Hribar, Ivan. Moji spomini: II. del. Ljubljana: Slovenska matica, 1984.
Janković, Dragoslav in Bogdan Krizman, ur. Građa o stvaranju jugoslovenske države: 1. I.–20. XII. 1918: tom II 2. Beograd: Institut društvenih nauka, 1964.
Jegličev dnevnik: znanstvenokritična izdaja, ur. Blaž Otrin in Marija Čipić Rehar. Celje: Celjska Mohorjeva družba; Društvo Mohorjeva družba; Ljubljana: Nadškofijski arhiv, 2015.
Kacin-Wohinz, Milica. Primorski Slovenci pod italijansko zasedbo: 1918–1921. Maribor: Obzorja; Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1972.
Kermauner, Dušan. Temeljni problemi primorske politične zgodovine: zlasti v letih 1918–1921, ur. France Klopčič. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1977.
Klopčič, France. Slovenstvo in drugo. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1986.
Koprivica Oštrić, Stanislava. »Konstituiranje Države Slovenaca, Hrvata i Srba 29. listopada 1918. godine.« Časopis za suvremenu povijest 25, št. 1 (1993): 45–71.
Kranjec, Silvo. »Slovenci na poti v Jugoslavijo.« V: Spominski zbornik Slovenije: ob dvajsetletnici Kraljevine Jugoslavije, ur. Jože Lavrič, Josip Mal in France Stele, 218–29. Ljubljana: Jubilej, 1939.
Kristan, Ivan. »Razvoj slovenske državnosti in občine Škofja Loka.« V: 3 obletnice osamosvojitve, ur. Ivan Kristan, 4–16. Škofja Loka: Združenje borcev za vrednote NOB Škofja Loka, 2016.
Krizman, Bogdan. Raspad Austro-Ugarske i stvaranje jugoslavenske države. Zagreb: Školska knjiga, 1977.
Kukovec, [Vekoslav]. Slovenci 1914: referat dr. Kukovca na ljudski univerzi v Celju in Mariboru dne 29. oktobra in 9. novembra 1934. Maribor, Ljudska tiskarna, 1935.
Lončar, Dragotin. Politično življenje Slovencev: od 4. januarja 1797. do 6. januarja 1919. leta. Ljubljana: Slovenska matica, 1921.
Lukan, Walter. Iz »črnožolte kletke narodov« v »zlato svobodo«?: habsburška monarhija in Slovenci v prvi svetovni vojni. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete; Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2014.
Melik, Anton. Slovenija: geografski opis. Ljubljana: Slovenska matica, 1963.
Mikuž, Metod. »1917–1921: Narodni svet.« V: Čepič, Zdenko et al., 603–08. Zgodovina Slovencev. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1979.
Mikuž, Metod. Oris zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji: 1917–1941. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1965.
Milčinski, Fran. Dnevnik 1914–1920, ur. Goran Schmidt [uvodna beseda Breda Slodnjak]. Ljubljana: Slovenska matica, 2000.
Mojega življenja pot: spomini dr. Vladimirja Ravniharja, ur. Janez Cvirn, Vasilij Melik in Dušan Nećak. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozfske fakultete.
Nećak, Dušan. »Jugoslavija, historična nujnost ali napaka?.« Časopis za zgodovino in narodopisje 65 (30), št. 1 (1994): 67–71.
Perovšek, Jurij, ur. Programi političnih strank, organizacij in združenj na Slovenskem v času Kraljevine SHS: 1918–1929. Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 1998.
Perovšek, Jurij. »Misel o Sloveniji in njeno udejanjenje v času od Majniške deklaracije do oblikovanja Države SHS in Narodne vlade SHS v Ljubljani.« Studia Historica Slovenica 18, št. 2 (2018): 421–42.
Perovšek, Jurij. »Oblikovanje slovenske nacionalne države leta 1918.« Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 25, št. 1-2 (1985): 49–75.
Perovšek, Jurij. »Slovenska samostojnost v Državi SHS.« V: Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije: 1848–1992: 1, ur. Jasna Fischer et al., 186–90. Ljubljana: Mladinska knjiga; Inštitut za novejšo zgodovino, 2005.
Perovšek, Jurij. »V zaželjeni deželi«: slovenska izkušnja s Kraljevino SHS/Jugoslavijo 1918–1941. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2009.
Perovšek, Jurij. Na poti v moderno: poglavja iz zgodovine evropskega in slovenskega liberalizma 19. in 20. stoletja. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2005.
Perovšek, Jurij. Slovenska osamosvojitev v letu 1918: študija o slovenski državnosti v Državi Slovecev, Hrvatov in Srbov. Ljubljana: Modrijan, 1998.
Perovšek, Jurij. Slovenski prevrat 1918: položaj Slovencev v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2018.
Pleterski, Janko. »29. oktober.« Glasnik Slovenske matice 13, št. 1 (1989): 31–35.
Pleterski, Janko. »Pomen prve slovenske vlade.« V: Balkovec, Bojan. Prva slovenska vlada 1918–1921. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1992 [zadnja platnica].
Pleterski, Janko. Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo: politika na domačih tleh med vojno 1914–1918. Ljubljana: Slovenska matica, 1971.
Prepeluh, Albin. Pripombe k naši prevratni dobi: z zemljevidoma Koroške in Primorja ter s sliko A. Prepeluha. Ljubljana: Založba univerzitetne tiskarne J. Blasnika nasl., d. d., 1938.
Prunk, Janko in Cirila Toplak. Parlamentarna izkušnja Slovencev. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2005.
Prunk, Janko in Marjetka Rangus. Sto let slovenskih političnih strank: 1890–1990. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2014.
Rahten, Andrej. Pozabljeni slovenski premier: politična biografija dr. Janka Brejca: 1869–1934. Celovec: Mohorjeva družba, 2002.
Redlich, Joseph. Austrian war Government. New Haven: Yale University Press; London: Humphrey Milford; Oxford: University Press, 1929.
Repe, Božo. »,Osvobajate nas, hkrati pa nas režete na koščke.’: odnos velikih sil do Slovencev med prvo svetovno vojno in ob njenem koncu.« Studia Historica Slovenica 15, št. 2 (2015): 337–55.
Ribnikar, Peter, ur. Sejni zapisniki Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani in Deželnih vlad za Slovenijo: 1918–1921: 1. del: od 1. nov. 1918 do 26. feb. 1919. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 1998.
Ribnikar, Peter. »Narodna vlada SHS v Ljubljani in Deželne vlade za Slovenijo 1918–1921.« V: Sejni zapisniki Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani in Deželnih vlad za Slovenijo: 1918–1921: 1. del: od 1. nov. 1918 do 26. feb. 1919, ur. Peter Ribnikar, 9–50. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 1998.
Seručar, Zdravko. Vojne akcije u Koruškoj 1918/19 godine: kratak pregled. Beograd: Vojnoistoriski institut J. A., 1950.
Šorn, Jože. Slovensko gospodarstvo v poprevratnih letih 1919–1924. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1997.
Stiplovšek, Miroslav. »Narodna vlada Slovencev, Hrvatov in Srbov.« V: Enciklopedija Slovenije: 7, ur. Dušan Voglar in Alenka Dermastia, 307–08. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1993.
Stiplovšek, Miroslav. »Prizadevanja za avtonomijo Slovenije od ustanovitve jugoslovanske države do kraljeve diktature (1918–1929).« Časopis za zgodovino in narodopisje 65 (30), št. 1 (1994): 77– 95.
Stiplovšek, Miroslav. Slovenski parlamentarizem 1927–1929: avtonomistična prizadevanja skupščin ljubljanske in mariborske oblasti za ekonomsko-socialni in prosvetno-kulturni razvoj Slovenije ter za udejanjenje parlamentarizma. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2000.
Šuklje, Franjo. Iz mojih spominov: III. del. Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna, 1929.
Švajncer, Janez J. »Slovenska vojska 1918–1919.« V: Boj za Maribor 1918–1919: spominski zbornik ob sedemdesetletnici bojev za Maribor in severno mejo na slovenskem Štajerskem, ur. Janez. J. Švajncer, 129–70. Maribor: Obzorja, 1988.
Švajncer, Janez J. Slovenska vojska 1918–1919. Ljubljana: Prešernova družba, 1990.
Trstenjak, Dragotin. »Uprava v Sloveniji.« V: Spominski zbornik Slovenije: ob dvajsetletnici Kraljevine Jugoslavije, ur. Jože Lavrič, Josip Mal in France Stele, 109–29. Ljubljana: Jubilej, 1939.
Ude, Lojze. Slovenci in jugoslovanska skupnost. Maribor: Obzorja, 1972.
Vilfan, Sergij. Pravna zgodovina Slovencev. Ljubljana: Slovenska matica, 1996.
Vodopivec, Peter. Od Pohlinove slovnice do samostojne države: slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja. Ljubljana: Modrijan, 2006.
Zečević, Momčilo. Na zgodovinski prelomnici: Slovenci v politiki jugoslovanske države 1918–1929: I. knjiga. Maribor: Obzorja, 1986.
Zečević, Momčilo. Slovenska ljudska stranka in jugoslovansko zedinjenje 1917–1921: od majniške deklaracije do vidovdanske ustave. Maribor: Obzorja, 1977.
Žorž, Grega. »Italijanska zasedba slovenskih krajev v novembru 1918.« Zgodovinski časopis 70, št. 3-4 (2016): 364–80.
Downloads
Published
Issue
Section
License
Authors who publish with this journal agree to the following terms:
- Authors retain copyright and grant the journal right of first publication with the work simultaneously licensed under a Creative Commons Attribution License that allows others to share the work with an acknowledgement of the work's authorship and initial publication in this journal.
- Authors are able to enter into separate, additional contractual arrangements for the non-exclusive distribution of the journal's published version of the work (e.g., post it to an institutional repository or publish it in a book), with an acknowledgement of its initial publication in this journal.
- Authors are permitted and encouraged to post their work online (e.g., in institutional repositories or on their website) prior to and during the submission process, as it can lead to productive exchanges, as well as earlier and greater citation of published work (See The Effect of Open Access).
