Obnavljanje Goriške po prvi svetovni vojni in vloga arhitekta Maksa Fabianija
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.63.3.01Ključne besede:
Goriška, prva svetovna vojna, vojna škoda, obnovaPovzetek
Razprava obravnava vojno škodo na Goriškem po 1. svetovni vojni obnovo dežele. Z obnovo so različni odbori začeli že med vojno, potem, ko se je s Goriške umaknila fronta na Piavo. Sočasno sta potekala procesa obnove in vračanja beguncev, zlasti pa je bila pomembna vloga domačih obrtnikov, ki so sodelovali pri obnovi. V obnavljanje Goriške se je vključil tudi priznani arhitekt Maks Fabiani, sprva še v avstrojski službi, po italijanske zasedbi (in kasneje priključitvi) Goriške pa je vodil obnovitvena dela tudi v italijanskem uradu. Za obnovo je pripravil regulacijske načrte, včasih celotnih krajev, drugič posameznih javnih zgradb in trgov ter poskušal ustvariti novo urbanistično podobo dežele.
Literatura
Abelow Benjamin, Kako je zahod pripeljal vojno v Ukrajino. Kako je politika ZDA in Nata pripeljala do krize, vojne in do tveganja jedrske katastrofe, (Ljubljana: Založba ZRC, 2023), 111.
Anton Vuk, Zgodovina čevljarske industrije in obrti v Mirnu, v zvezi z zadružništvom in socijalističnim gospodarstvom. Ob desetletnici današnjega podjetja Tovarna čevljev »Jadran«. (Miren, 1957, tipkopis).
Brecelj, Anton »Nadloge pred prevratom in sam bolan«. Mladika 16 (1935), št. 11: 421-426.
Brecelj, Anton, «Srečanje s kolero«. Mladika 16 (1935), št. 2: 53-55
Brecelj, Anton, »Cvetoča kri«. Mladika 16 (1935), št. 10: 377-381
Brecelj, Anton, »Lačen«. Mladika 16 (1935), 135-139
Brecelj, Anton, »Ob prevratu na Goriškem«. Slovenec, 28. 10. 1928, 18-19.
Brecelj, Anton, »Podgane«. Mladika 16 (1935), št.9: str. 335-339
Brecelj, Anton, »Skrivne groze«. Mladika 16 (1935), št. 3: 91-94
Brecelj, Anton, »Slučaji, ki so ali niso slučaji«. Mladika 16 (1935), št. 5: 179-182
Brecelj, Anton, »V vojaški službi.« Mladika 16 (1935), št. 1:13-16
Brecelj, Anton, »Za viteški red Franca Jožefa.« Mladika 16 (1935), št. 8: 299-303
Brecelj, Anton, »Zdravilo za smrt in življenje«. Mladika 16 (1935), št.6:. 219-223
Fornazarič Dr. S., »Goriška«. Demokracija 1919 (II), št. 1.-3.: str. 20 – 29.
Gabršček Andrej, Goriški Slovenci 2, (Ljubljana: Samozaložba, 1935.
Goranka Kreačič, »Mož od Soče: portret dr. Slavka Fornazariča, borca za narodnostne pravice primorskih Slovencev.« Prispevki za novejšo zgodovino 57 (2017), št. 2: 8–32.
Kolenc Nataša, »Arhitekt Maks Fabiani in povojna obnova Goriške po I. svetovni vojni«, v: Begunci: slovenski begunci s soške fronte: zbornik. (Nova Gorica: Goriški muzej, 2016).
Koršič, Verena, »Fabiani, Maks (1865–1962)«, v: Primorski slovenski biografski leksikon: 4. snopič Čotar - Fogar, 1. knjiga. (Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1977).
Ledinek Lozej Špela, »Obnova stavbnega fonda po prvi svetovni vojni v Vipavski dolini,« v: Vojne na Slovenskem : pričevanja, spomini, podobe, ur. Maja Godina Golja (Ljubljana: Založba ZRC, 2012), 70.
Marko Pozzetto, »Vojna 1914-1918«, v: Maks Fabiani - Vizije prostora (Kranj: Libra, 1997).
Marušič Branko, Goriški Slovenci od prodora pri Kobaridu do konca leta 1918. (Solkan, 1962).
Marušič Jaka, Prva svetovna vojna v muzejih na Slovenskem. (Ljubljana, 2006).
Neznani, »Prilika za nemške obrnike in rokodelce vseh vrst, ki se nikdar več ne povrne«, Slovenec 28.1.1918
Petra Svoljšak, »Vojna škoda«, v: Enciklopedija Slovenije. (Ljubljana: Mladinska knjiga 2000.
Pozzetto Marko: Življenje in delo, v: Maks Fabiani – Vizije prostora (Kranj: Libra, 1997).
Pozzetto, Marko, »Arhitektura po meri človeka«, v: Maks Fabiani - Vizije prostora. (Kranj: Libra, 1997).
Ravnikar Edvard, »Maks Fabiani arhitekt, inženir, pedagog«, Primorski dnevnik, št. 132, 21. 6. 1988, 12.
Svoljšak Petra in Kolenc Petra, Tu je vse končano vse je v razvalinah (Ljubljana: ZRC SAZU, 2021) pridobljeno 1. 9. 2023 https://www.zrc-sazu.si/sl/novice/tu-je-vse-koncano-vse-je-v-razvalinah.
Uredništvo, »Križev pot«, Obnova Goriške 15. – 30.9. 1922
Uredništvo, »Naša prva beseda«. Obnova Goriške, 1. – 15.7. 1922.
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).