Nekaj utrinkov iz delovanja veteranske organizacije Zveza bojevnikov

"Organizacija Bojevnikov je trdna in močna, je zveza src in duš. Je temelj prijateljstva in ljubezni med narodi"

Avtorji

  • Petra Svoljšak

Ključne besede:

1. svetovna vojna, Zveza bojevnikov, veterani, vojni invalidi, socialna pomoč, Jugoslavija, spomeniki

Povzetek

V razpravi je predstavljena dejavnost Zveze bojevnikov (1931-1941), ki je združevala veterane prve svetovne vojne, v večini nekdanje avstro-ogrske vojake. Zveza bojevnikov je bila nepolitična in nadstrankarska organizacija, katere delovanje je bilo osredinjeno na gojenje spomina na Veliko vojno, kar se je odražalo predvsem v spodbujanju k postavljanju spomenikov padlim vojakom prve svetovne vojne. Svoje delovanje je usmerjala tudi na socialno področje, predvsem v obliki t. i. samopomoči in v skrbi za ureditev socialnega položaja vojnih invalidov. Tako z zornega kota državne skrbi in odnosa ter skozi gradnjo in vsebino državotvornega kolektivnega spomina na obdobje prve svetovne vojne moremo ugotoviti, da so bili veterani nekdanje avstro-ogrske vojske veterani drugega razreda, katerih spomin zaradi zgodovinskih okoliščin ni mogel postati del uradne komemoracije Velike vojne na jugoslovanskih tleh.

Prenosi

Objavljeno

2006-01-01

Številka

Letn. 46 Št. 1 (2006): Kresalov zbornik

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).