Slovenski pravniki na diplomatskem parketu do mednarodnega priznanja nove države
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.59.2.06Ključne besede:
diplomacija, pravo, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Ivan Žolger, Bogumil VošnjakPovzetek
V razpravi, ki temelji na arhivskih in memoarskih virih, je opisano delovanje slovenskih pravnikov v okviru diplomatskih prizadevanj Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na pariški mirovni konferenci leta 1919. Ovrednotena je tako njihova dejavnost v Parizu kot tudi v ljubljanski komisiji za mirovno konferenco, pri čemer izstopa predvsem osebnost Ivana Žolgerja, nekdanjega avstrijskega ministra in ključnega slovenskega člana jugoslovanske delegacije.
Literatura
Anžur, Tea. »Oris pravne fakultete med obema vojnama.« Kronika 46, št. 3 (1998): 97–106.
Čuček, Filip. »K zgodovini češkoslovaško-jugoslovanskega koridorja (češko-slovenski zorni kot).« Zgodovinski časopis 70, št. 1–2 (2016): 206–25.
Djokić, Dejan. Pašić and Trumbić. The Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes. London: Haus Publishing, 2010.
Ehrlich, Lambert. »Pariška mirovna konferenca in Slovenci 1919/20.« Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 24 (2002): 53–640.
Gačić, Aleksandra. Bogumil Vošnjak. Politik in diplomat. Ljubljana: Založništvo Jutro, 2017.
Himmelreich, Bojan. »Slovenski člani jugoslovanske delegacije na pariški mirovni konferenci 1919–1920.« Celjski zbornik 29 (1993): 163–79.
Kardum, Livia. »Pitanje međunarodnog priznanja Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca.« Politička misao 23, št. 3 (1986): 119–30.
Krizman, Bogdan in Bogumil Hrabak, ur., Zapisnici sa sednica delegacije Kraljevine SHS na mirovnoj konferenciji u Parizu 1919–1920. Beograd: Inštitut društvenih nauka, 1960.
Kušej, Gorazd. »Ob 50-letnici slovenske pravne fakultete (1920–1970).« Zbornik znanstvenih razprav 34 (1970): 1–18.
Lipušček, Uroš. Ave Wilson: ZDA in prekrajanje Slovenije v Versaillesu. Ljubljana: Založba Sophia, 2003.
Matsch, Erwin, ur. November 1918 auf dem Ballhausplatz. Erinnerungen Ludwigs Freiherrn von Flotow, des letzten Chefs des österreichisch-ungarischen auswärtigen Dienstes 1895–1920. Wien – Köln – Graz: Hermann Böhlaus Nachf., 1982.
Melik, Jelka. »Hribar in Šuklje pred sodiščem.« V: Melikov zbornik. Slovenci v zgodovini in njihovi srednjeevropski sosedje, ur. Vincenc Rajšp et al., 977–92. Ljubljana: Založba ZRC, 2001.
Meštrović, Ivan. Uspomene na političke ljude i događaje. Zagreb: Nakladni zavod Matice Hrvatske, 1993.
Mitrović, Andrej. Jugoslavija na konferenciji mira 1919–1920. Beograd: Zavod za izdavanje udžbenika SR Srbije, 1969.
Nećak, Dušan. »Pisarna za zasedeno ozemlje.« Kronika 20 (1972): 101–106.
Prepeluh, Albin. Pripombe k naši prevratni dobi. Ljubljana: Založba univerzitetne tiskarne J. Blasnika, 1938.
Rahten, Andrej. Med Kakanijo in Wilsonio. Poklicne in politične preizkušnje Hansa Schwegla alias Ivana Švegla. Celovec – Ljubljana – Dunaj: Mohorjeva založba, 2018.
Rahten, Andrej. »'Škandal prve vrste'. Diplomatska izkušnja slovenskih duhovnikov na pariški mirovni konferenci.« Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu (2019): 61–66.
Rybář, Otokar. »Da li je naša kraljevina nova ili stara država?« Arhiv za pravne i društvene nauke 23 (1923): 241–61.
Vošnjak, Bogumil. U borbi za ujedinjenu narodnu državu. Utisci i opažanja iz doba svetskog rata i stvaranja naše države. Ljubljana – Beograd – Zagreb: Tiskovna zadruga u Ljubljani – izdavačke knjižare Geca Kona u Beogradu – Z. i V. Vasića u Zagrebu, 1928.
Vrčon, Andrej. »Otokar Rybář.« V: Tvorci slovenske pomorske identitete, ur. Andrej Rahten et al., 225–34. Ljubljana: Založba ZRC, 2010.
Žolger, Ivan. »Novo meddržavno pravo.« Slovenski pravnik 35 (1921): 1–17.
Žolger, Ivan. »Da li je naša kraljevina nova ili stara država?« Slovenski pravnik 37 (1923): 68–85.
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
