Schulze-Delitscheva zadružnogospodarska doktrina kot liberalni odgovor na socialno vprašanje v 19. stoletju

Avtorji

  • Jurij Perovšek Inštitut za novejšo zgodovino

Ključne besede:

zadružništvo, zadruge, gospodarska zgodovina, socialna zgodovina

Povzetek

Avtor obravnava socialno-gospodarske zamisli in praktično socialno-politično delo utemeljitelja nemškega zadružništva in tvorca nemške zadružne zakonodaje F. H. Schulze-Delitzscha. Ugotavlja, da se je Schulze-Delitzsch s svojim zadružnim konceptom - z organiziranjem konzumnih, surovinsko-nabavnih, kreditnih in produktivnih zadrug na osnovi vzajemne solidarne samopomoči njihovih članov - zavzemal za 'tretjo pot' med kapitalistično in socialistično organiziranim gospodarstvom, vendar pri tem ni bil uspešen. Socialno-reformni program njegove zadružne organizacije je namreč ostal vezan na prehodni gospodarski stadij na poti v polno industrializacijo, zato ga je prehitel stopnjevani industrijski razvoj druge polovice 19. stoletja. Razčlenitev konkretnih gospodarsko-družbenih posledic Schulze-Delitzschevega zadružnega prizadevanja pa pokaže, da je le-to imelo v nemški politiki in družbeni misli tudi povsem viden, pozitiven socialno-politični pomen.

Prenosi

Objavljeno

1997-01-01

Številka

Letn. 37 Št. 1 (1997)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).