"Celotno posojilo Mestne hranilnice ljubljanske je šlo v žepe akcionarjev in po drugih napačnih potih". Mestna hranilnica ljubljanska in propad industrijske delniške družbe Karel Pollak
Ključne besede:
gospodarstvo, denarništvo, hranilništvo, Hranilni in posojilni zavod Ljubljana, Mestna hranilnica ljubljanska, kreditiranje industrije, podjetnišvo, Karel Pollak, usnjarstvo, velika krizaPovzetek
Od ustanovitve Mestne hranilnice ljubljanske mineva letos 120 let. Avtor prispevka na podlagi arhivske zapuščine te denarne ustanove obravnava neznan in v do sedaj izšlih zgodovinskih pregledih nikoli omenjen dogodek kreditiranja industrijskega usnjarskega velepodjetja Karel Pollak, d. d. v obdobju med svetovnima vojnama. V ospredju razprave je obravnava dinamike poslovnih odnosov med upnikom in kreditojemalcem s poudarkom na zaostritvi odnosov v obdobju, ko je podjetje Karel Pollak zašlo v plačilne težave. Mestna hranilnica ljubljanska je družinski delniški družbi Pollak sredi dvajsetih let prejšnjega stoletja podelila hipotečni kredit, ki je bil za tedanje razmere izredno visok, 25 milijonov dinarjev. Zadeva ni bila problematična vse do izbruha svetovne gospodarske krize, ki je usnjarsko podjetje Pollak hudo prizadela. Med Mestno hranilnico in podjetjem so se vneli dve leti trajajoči boji, v katerih so lastniki podjetja uporabili mnoge nečedne in neetične poslovne poteze. Spor se je končal s konkurzom delniške družbe Pollak in prevzemom tovarn, ki ga je izvedla Mestna hranilnica. Posledice podelitve kredita pa niso prizadele le rodbine Pollak, saj je velike denarne izgube utrpela tudi Mestna hranilnica ljubljanska.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).