Bančna udeležba v industriji med svetovnima vojnama

Avtorji

  • Mitja Sunčič Inštitut za novejšo zgodovino

Ključne besede:

Slovenija, obdobje med svetovnima vojnama, gospodarstvo, banke, bančništvo, industrija, podjetništvo, nacionalizacija

Povzetek

Avtor na podlagi arhivskega gradiva in literature podaja sliko o neposredni kapitalski in podjetniški udeležbi bančnih ustanov v slovenski industriji med svetovnima vojnama. Na razvoj slovenske industrije so v tem obdobju najbolj vplivali bančni zavodi, ki so delovali po zgledu t. i. univerzalnih bank, značilnih za srednjeevropski gospodarski prostor. Pri udeležbi v slovenski industriji je v tem času prednjačilo pet največjih in najpomembnejših bančnih zavodov: Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljanska kreditna banka, Zadružna gospodarska banka, Jadranska banka, ki se je leta 1924 preobrazila v Jadransko-Podunavsko banko ter Slavenska banka. Raziskovanje odnosa med bankami in industrijskimi podjetji, v katerih so bile te banke neposredno udeležene je potekalo s pomočjo izbire vzorca 22 industrijskih podjetij. Večina industrijskih podjetij, pri katerih so bile udeležene banke, je imela obliko delniških družb. Bančne ustanove so se vključevale v industrijo z nacionalizacijo, prevzemom že obstoječega podjetja ter ustanovitvijo nove družbe.

Prenosi

Objavljeno

2010-01-01

Številka

Letn. 50 Št. 1 (2010)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).