Politizacija jugoslovanske vojske v obdobju demokratizacije in osamosvajanja Slovenije
Ključne besede:
Jugoslavija, vojska, Jugoslovanska ljudska armada, Slovenija, demokratizacija, osamosvojitevPovzetek
Avtor predstavlja značilne poteze politike v jugoslovanski vojski t. i. druge Jugoslavije in njeno politizacijo zlasti v obdobju po smrti vrhovnega komandanta, predsednika države Josipa Broza-Tita. Poudarek je na političnem delovanju vojske oziroma njenega vrha (predvsem v podobi zveznih sekretarjev za ljudsko obrambo) v času, ko sta se v Jugoslaviji v drugi polovici osemdesetih let oblikovali dve viziji nadaljnjega razvoja države - na eni strani so se v Srbiji - s poudarkom na nacionalizmu - zavzemali za prevlado Srbije in srbstva v Jugoslaviji ter za centralizacijo delovanja ustavno federativne države, na drugi strani pa se je v Sloveniji začel proces demokratizacije političnega življenja in so se krepile zahteve po reformi federativnega ustroja države in po močnejšem položaju posameznih jugoslovanskih republik v razmerju do centralne oblasti. Vojaški vrh se je politično opredelil za srbsko vizijo in videl v slovenski politiki nasprotnika, ki ga je treba "pokoriti" s političnimi ali pa - v primeru da to ne bi bilo mogoče - z vojaškimi sredstvi (možnost vojaškega udara). Jugoslovanska vojska je v tem obdobju v političnem življenju nastopala kot dokaj samostojen in vpliven politični subjekt.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).