Vpliv amerikanizacije na gospodarsko življenje v Sloveniji s poudarkom na drugi polovici 20. stoletja
Ključne besede:
Slovenija, amerikanizacija, industrializacija, potrošništvo, John M. Keynes, jedrska elektrarna KrškoPovzetek
Osrednji predmet in problem pričujoče razprave je dejaven odnos slovenske politike in gospodarstva do procesa amerikanizacije po drugi svetovni vojni. Slovenci so se z amerikanizacijo, ki je bila in je še vedno eno od gibal globalnih svetovnih procesov, soočili že v njenem začetku, nato pa obdržali stike z njo vse do današnjih dni. Ti so bili raznovrstni, spremljali so jih vzponi in padci, naklonjenost in nasprotovanja ter različni odzivi politične in drugih elit. V času socialistične družbene ureditve na Slovenskem ne moremo govoriti o amerikanizaciji kot konsistentni družbeni praksi. Kljub temu pa je bil ameriški vpliv vseskozi navzoč in se je stopnjeval, tako da lahko rečemo, da so Slovenci v sodobni, razviti svet vstopali skozi ameriška vrata. Amerikanizacija slovenskega prostora je prišla do veljave po političnih spremembah in slovenski osamosvojitvi leta 1991, ko se je lahko povezala z idejami demokratizacije, modernizacije, tržnega gospodarstva in potrošništva.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
