»Nuestros Espanoles«. Donesek k vlogi jugoslovanskih/ slovenskih prostovoljcev v španski državljanski vojni 1936-1939

Avtorji

  • Avgust Lešnik Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za sociologijo

Ključne besede:

Španija, državljanska vojna (1936-1939), ljudska fronta, falanga, Mednarodni odbor za nevmešavanje v Španiji, jugoslovanski/slovenski prostovoljci v mednarodnih brigadah, Komunistična partija Jugoslavije

Povzetek

Državljanska vojna v Španiji (1936-1939) je razklala domačo in svetovno javnost. Španske konservativne sile in vojaška hunta so imele podporo v nemškem nacizmu in italijanskem fašizmu, obrambo Španske republike pa je aktivno podprla demokratična svetovna javnost in nudila španskemu ljudstvu moralno, gmotno pomoč, pa tudi udeležbo prostovoljcev. Najcelovitejši vpogled v problematiko »naših Špancev« (prostovoljcev iz Jugoslavije) nam daje zbirka KPJ in španska državljanska vojna, ki jo hrani Arhiv Jugoslavije v Beogradu. KPJ je bila v Kraljevini Jugoslaviji edini organizator v nudenju podpore in pomoči republikanski strani. V času druge (socialistične) Jugoslavije je bilo razmeroma veliko objavljenega na temo jugoslovanskih prostovoljcev v Španiji, vendar ni bila ta tema nikoli predmet izčrpnega raziskovalnega dela. Več ali manj je vse, razen redkih izjem, ostalo na ravni zbiranja spominov udeležencev vojne v Španiji. V študiji je podana analiza strukture prostovoljcev iz Jugoslavije (starost, poklic, spol, politično pripadnost, nacionalnost idr.), v dodatku pa nov poimenski seznam, ki temelji na novejših mednarodnih raziskavah in primerjalni metodi. Avtor opozarja, da v seznamih nemalokrat prihaja do dvojnega štetja zaradi neenakih kriterijev. Seznam se je povečal s 1664 leta 1971 na 1927 oseb »jugoslovanskega« izvora, 574 od teh jih izvira iz slovenskih dežel.

Prenosi

Objavljeno

2010-01-01

Številka

Letn. 50 Št. 2 (2010)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).