Spopad »dveh Španij« z vidikov socialne strukture španske družbe in razrednih nasprotij v njej

Avtorji

  • Avgust Lešnik Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana

DOI:

https://doi.org/10.51663/pnz.56.1.02

Ključne besede:

Spain, Republic, Civil War (1936–1939), social structure, Falange, Popular Front, socialism

Povzetek

CONFLICT BETWEEN "THE TWO SPAINS" FROM THE VIEWPOINT OF THE SOCIAL STRUCTURE OF THE SPANISH SOCIETY AND CLASS OPPOSITIONS WITHIN IT

The following discussion focuses on the analysis of the Spanish society in the period between the First and the Second Republic (1875–1931), especially on the social structure and class oppositions within it as well as on identifying the causes leading to the irreconcilable political polarisation of the Spanish society during the Second Spanish Republic (1931–1936). The polarisation culminated in the parliamentary elections on 16 February 1936 and consequently led to the Civil War (1936–1939). The heterogeneity of the republican camp of the Popular Front was the reason for the multi-party Spanish socialism as well as the multi-party nature of the social revolution of 1936.

Literatura

Bebler, Aleš. »Bralcem na pot.« V: Naši Španci: zbornik. Ljubljana: Borec, 1978.

Blinkhorn, Martin. Demokracija in državljanska vojna v Španiji (1931–1939). Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1995.

Broué, Pierre in Émile Témime. Španska revolucija in državljanska vojna. Ljubljana: Delavska enotnost, 1986.

Hobsbawm, Eric. Čas skrajnosti: svetovna zgodovina 1914–1991. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 2000.

Hugh, Thomas. Španija proti Španiji: kronika državljanske vojne. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1969.

Inđić, Trivo. »Španski socijalizam i građanski rat 1936–1939: sukobi unutar pokreta i njihove pouke.« V: Španjolska 1936–1939, 62–105. Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, Globus, 1986.

Južnič, Stane. Novejša zgodovina: izbrana poglavja, 306–311. Ljubljana: Univerzum, 1981.

Kocbek, Edvard. »Premišljevanje o Španiji.« V: Kriza revije »Dom in svet« leta 1937: zbornik dokumentov, 155–174. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001.

Koch, Stephen. Dvojna življenja: vohuni in pisatelji v sovjetski vojni idej proti zahodu. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1995.

Lešnik, Avgust in Ksenija Vidmar Horvat. »Španske prostovoljke: historično-sociološka študija primera solidarnosti v transnacionalnem kontekstu.« V: Ženske na poti, ženske napoti: migrantke v slovenski nacionalni imaginaciji, 227–249. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2014.

Lešnik, Avgust. »Jugoslawen in Spanischen Bürgerkrieg.« JahrBuch für Forschungen zur Geschichte der Arbeiterbewegung, št. I (2006): 37–51.

Lešnik, Avgust. »'Nuestros Espanoles': donesek k vlogi jugoslovanskih/slovenskih prostovoljcev v španski državljanski vojni 1936–1939.« Prispevki za novejšo zgodovino, št. 2 (2010): 68–74.

Mazower, Mark. Temna celina – dvajseto stoletje v Evropi. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002.

Mikuž, Metod. Svet med vojnama (1918–1939). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1966.

Preispitivanje prošlosti i istorijski revizionizam: (zlo)upotrebe istorije Španskog građanskog rata i Drugog svetskog rata na prostoru Jugoslavije. Beograd: Udruženje Španski borci 1936–1939, 2014.

Ramos-Oliveira, Antonio. Historia de España. Mexico City: Companía General de Ediciones, 1952.

Ravbar, Alojz. Zakaj je padla španska republika. Ljubljana: Borec, 1971.

Tuñon de Lara, Manuel. »Španska državljanska vojna.« V: Zgodovina revolucij XX. stoletja, II. Ljubljana: Komunist, 1971.

Vodopivec, Peter. »O Orwellovem 'premišljevanju' o Španiji.« V: Poklon Kataloniji, 227–228. Ljubljana: Modrijan, 2009.

Vodopivec, Peter. »Zgodovinopisje in Španska državljanska vojna.« V: Pierre Broué in Émile Témime, Španska revolucija in državljanska vojna, 477–486. Ljubljana: Delavska enotnost, 1986.

Prenosi

Objavljeno

2016-05-25

Številka

Letn. 56 Št. 1 (2016)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).