Jezikovna krajina Spodnje Štajerske na razglednicah (1890–1920)
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.59.3.01Ključne besede:
Spodnja Štajerska, razglednice, zgodovina vsakdanjega življenja, dvojezičnost, jezikovni stikPovzetek
Ob koncu devetnajstega stoletja je v večjezični Habsburški monarhiji jezik postal pomemben – če ne kar najpomembnejši – etnični označevalec pri oblikovanju različnih nacionalnih identitet. V jezikovno mešanih pokrajinah monarhije jezik ni več veljal le za preprosto orodje komunikacije, ki ga je mogoče pragmatično izbirati glede na govorne okoliščine, ampak je postal simbol nacionalne identitete. Koliko pa je res znanega o dejanski uporabi jezika v dvojezičnih pokrajinah? S primerom dvojezične slovensko-nemške pokrajine Spodnje Štajerske je v prispevku predstavljeno, kako lahko razglednice kot bogat vir, ki je na voljo v velikih količinah, pomagajo osvetliti navzočnost jezika oziroma jezikov v javni sferi, družbeno stratifikacijo in geografsko porazdelitev jezikov, jezik v formalni in neformalni komunikaciji ter različne vrste dvojezičnosti in jezikovnega stika. Preučevanje razglednic s preloma stoletja – sredstva, ki je del vsakdanjega življenja – nam torej omogoči vpogled v jezikovno krajino Spodnje Štajerske in naslika podobo pokrajine, za katero niso bili značilni samo nacionalni konflikti, ampak tudi miren soobstoj.
Literatura
Almasy, Karin. Wie aus Marburgern "Slowenen" und "Deutsche" wurden: Ein Beispiel zur beginnenden nationalen Differenzierung in Zentraleuropa zwischen 1848 und 1861. Graz: Artikel-VII-Kulturverein für Steiermark – Pavelhaus, 2014.
Almasy, Karin. “The Linguistic and Visual Portrayal of Identifications in Slovenian and German Picture Postcards (1890–1920).” Austrian History Yearbook, 49 (2018): 41–57.
Almasy, Karin. “Prosperität und Modernisierung der Untersteiermark zu Beginn des 20. Jahrhunderts im Spiegel Illustrierter Postkarten.” In: Prosperität und Wirtschaftsaufschwung im Donau-Karpaten-Raum. Edited by Harald Heppner [upcoming 2019].
Almasy, Karin. “Postkartengeschichte(n). Der Unterschätzte Quellenwert von handschriftlichen Spuren auf Postkarten für Sozial-, Alltags- Und Mikrogeschichte.” In: Bildspuren, Sprachspuren. Postkarten als Quelle zu mehrsprachigen Regionen der Späten Habsburger Monarchie. Edited by Karin Almasy, Heinrich Pfandl and Eva Tropper [upcoming]. Bielefeld: transcript, 2020.
Almasy, Karin, Heinrich Pfandl, and Eva Tropper, eds. Bildspuren, Sprachspuren. Postkarten als Quelle zu mehrsprachigkeit in der späten Habsburger Monarchie. Bielefeld: transcript [upcoming 2020].
Almasy, Karin, and Martin Sauerbrey. “"Noviga ni nič. Vojska je hudič." Prva svetovna vojna na razglednicah s Spodnje Štajerske.” Zgodovina za vse, 26 (2019): 45–61.
Almasy, Karin, and Eva Tropper. Štajer-Mark: 1890-1920: Der gemeinsamen Geschichte auf der Spur: Postkarten der historischen Untersteiermark = Po sledeh skupne preteklosti: Razglednice zgodovinske Spodnje Štajerske. Laafeld: Kulturno društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko – Pavlova hiša, 2018.
Anderson, Benedict R. O'G. Imagined Communities: Reflections on the Origin and Spread of Nationalism. Rev. ed. London, New York: Verso, 2006.
Barton, David, and Nigel Hall, eds. Letter Writing as a Social Practice. Studies in Written Language and Literacy V. 9.Amsterdam: Benjamins, 2000.
Békéski, Sándor. “Die topografische Ansichtskarte. Zur Geschichte und Theorie eines Massenmediums.” Relation. Beiträge zur vergleichenden Kommunikationsforschung. Online Edition 1 (2004): 382–404.
Bezljaj Krevel, Ljudmila. “Slovenska pošta, telegraf in telefon v Kraljevini Jugoslaviji.” In: Pošta na slovenskih tleh. Edited by Andrej Hozjan, 178–239. Maribor: Delo, 1997.
Cvirn, Janez. Aufbiks! Nacionalne razmere v Celju na prelomu 19. v 20. stoletje. Celje: Visual Production, 2006.
Cvirn, Janez. Trdnjavski trikotnik: Politična orientacija Nemcev na Spodnjem Štajerskem (1861–1914). Maribor: Obzorja, 1997.
Fishman, Joshua. “Bilingualism with and Without Diglossia; Diglossia with and Without Bilingualism.” Journal of Social Issues, XXXIII, No. 2 (1967): 29–38.
Gorter, Durk, ed. Linguistic Landscape: A New Approach to Multilingualism. Clevedon: Multilingual Matters, 2006.
Hall, Nigel, and Julia Gillen. “Purchasing Pre-Packed Words: Complaint and Reproach in Early British Postcards.” In: Ordinary Writings, Personal Narratives: Writing Practices in 19th and Early 20th-Century Europe. Edited by Martyn Lyons, 101–18. Bern: Lang, 2007.
Holzheid, Anett. Das Medium Postkarte: Eine Sprachwissenschaftliche und Mediengeschichtliche Studie. Berlin: Erich Schmidt Verlag, 2011.
Jaworski, Adam. “Linguistic Landscapes on Postcards: Tourist Mediation and the Sociolinguistic Communities of Contact.” Sociolinguistic studies, 4, No. 3 (2010): 569–94.
Judson, Pieter M. Guardians of the Nation: Activists on the Language Frontiers of Imperial Austria. Cambridge, Mass: Harvard University Press, 2006.
Kempgen, Sebastian. “Postkarten als Quelle zur bulgarischen Sprachgeschichte der esten Hälfte des 20. Jahrhunderts.” Slavistische Linguistik 2006/2007 (2009): 221–46.
Landry, Rodrique, and Richard Bourghis. “Linguistic Landscape and Ethnolinguistic Vitality. An Empirical Study.” Journal of Language and Social Psychology, 16, (1997): 23–49 .
Magnússon, Sigurður G., and István Szíjártó. What Is Microhistory? Theory and Practice. Milton Park, Abingdon, Oxon: Routledge, 2013.
Milne, Esther. Letters, Postcards, Email: Technologies of Presence. New York, London: Routledge Taylor & Francis Group, 2013.
Mitchell, W. J. Thomas. Picture Theory: Essays on Verbal and Visual Representation. Chicago, Ill.: Univ. of Chicago Press, 1995.
Pfandl, Heinrich. “"Wie ist es bei den Slowenen lustig". Slowenisches auf topographischen Ansichtskarten des Kronlandes Steiermark 1890-1918.” Signal. Jahresschrift des Pavelhauses 2010/2011: 10–32.
Pfandl, Heinrich. “Slowenische Identität(en) auf Ansichtskarten der Monarchie zwischen 1890 und 1918. Am Beispiel des österreichischen Kronlandes Steiermark.” In: Konfliktszenarien um 1900: Politisch – Sozial – Kulturell; Österreich-Ungarn und das russische Imperium im Vergleich = Scenarii Konfliktov Na Rubeže XIX - XX Vekov; Političeskie – Socialʹnye – Kulʹturnye; Avstro-Vengerskaja I Rossijskaja Imperii. Edited by Peter Deutschmann, Volker Munz and Ol'ga Pavlenko, 251–88. Wien: Praesens-Verl., 2011.
Pfandl, Heinrich. “Razglednice Spodnje Štajerske kot vir informacij o obdobju med letoma 1890 in 1918.” In: Rokopisi slovenskega slovstva od srednjega veka do moderne. Edited by Aleksander Bjelčevič, Matija Ogrin and Urška Perenič. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2017, 197–210.
Reimann, Reinhard. “"Für echte Deutsche gibt es bei uns genügend Rechte". Die Slowenen und Ihre deutsche Minderheit 1918-1941.” In: Slowenen und Deutsche im gemeinsamen Raum: Neue Forschungen zu einem komplexen Thema. Edited by Harald Heppner, München: R. Oldenburg, 2002, 126–51.
Šantel, Anton. Zgodbe moje pokrajine: [z lastnimi risbami]. Edited by Janez Kajzer. Ljubljana: Nova revija, 2006.
Sauerbrey, Martin. “"Danes na peči faulencam. Jutri grem pa na 'Jegerbal'" - Was man aus Postkarten aus der Untersteiermark aus den Jahren 1880-1920 lernen kann.” VII. Jahresschrift des Pavelhauses (2017): 102–17.
Thurlow, Crispin, Adam Jaworski, and Virpi Ylänne-McEwen. “'Half-Hearted Tokens of Transparent Love’: Host and Tourist Perceptions of Postcard Representations.” Tourism, Culture, Communication, 5, No. 1 (2005): 93–104.
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
