Reforme pravic do zemljiške posesti na območju Leskovca po Berlinski pogodbi (1878–1882)

Avtorji

DOI:

https://doi.org/10.51663/pnz.64.2.02

Ključne besede:

Leskovac, land tenure, Muslim property, agrarian relations, Serbia

Povzetek

Po podpisu Berlinske pogodbe (1878) je območje Leskovca postalo del Srbije. S propadom Osmanskega cesarstva so se izselili tudi muslimanski prebivalci in zapustili svoje posesti. Zapuščena zemljišča so prevzeli lokalni kristjani, ki so bili s prejšnjimi lastniki v fevdalnih odnosih. Prispevek se osredotoča na politiko srbske vlade v zvezi z vprašanji lastništva in odškodnin muslimanskim posestnikom. Predstavljeni so tudi konkretni primeri pravnih sporov glede lastništva zemljišč med lokalnimi Srbi in nekdanjimi lastniki. Raziskane so primerjave med različnimi političnimi in družbenimi strukturami pred Berlinsko pogodbo in po njej. V prispevku je osvetljen tudi nov gospodarski položaj kmetov po koncu fevdalnega sistema. Z analizo neobjavljenih in objavljenih dokumentov ter periodičnega tiska in literature prispevek prinaša nova spoznanja in poglede pri preučevanju podeželske zgodovine Srbije in jugovzhodne Evrope v 19. stoletju.

Literatura

Dimitrijević, Sergije. Agrarni odnosi za vreme Turaka u Leskovačkom kraju. Leskovac: Narodni muzej, 1951. (Serbian Cyrillic)

Đorđević, Miroslav R. „Inostrani komentari zakona o uređenju agrarnih odnosa u novooslobođenim krajevima Srbije od 1880. godine.“ Leskovački zbornik 18 (1978): 57–75. (Serbian Cyrillic)

Id. Evropa i jug Srbije posle Berlinskog kongresa. Leskovac: Narodni muzej, 1992. (Serbian Cyrillic)

Jagodić, Miloš. Naseljavanje Kneževine Srbije 1861-1880. Beograd: Istorijski institut, 2004. (Serbian Cyrillic)

Id. „Međunarodni aspekt agrarnog pitanja u Srbiji (1880–1882).“ In Pirot – od turske kasabe do modernog grada, preko Berlina i Versaja. Zbornik radova, edited by Miloš Jagodić, 85–95. Pirot: Istorijski arhiv, 2018. (Serbian Cyrillic)

Id. „Prilog proučavanju agrarnih odnosa u Niškom sandžaku sredinom 19. veka.“ Srpske studije 8 (2017): 312–19. (Serbian Cyrillic)

Jovanović, Jovan V. „Iz istorije agrarne svojine u Leskovačkom porečju.“ Leskovački zbornik 1 (1961): 28–32. (Serbian Cyrillic)

Id. „Leskovačko porečje. Antropogeografska i sociološka studija.“ In Dubočica. Naselja. Poreklo stanovništva. Običaji, edited by Borisav Čeliković, 8–276. Beograd: Službeni glasnik, Srpska akademija nauka i umetnosti, 2019. (Serbian Cyrillic)

Id. „Leskovačko polje i Babička gora. Istorijsko-privredna i etnografsko-sociološka istraživanja.“ In Dubočica, 277–765. (Serbian Cyrillic)

Id. „Poslednje age i begovi u Leskovačkom porečju.“ Leskovački zbornik 3 (1963): 143–51. (Serbian Cyrillic)

Kolaj Ristanović, Irena. Status vakufskih dobara u Kneževini Srbiji (1878–1882). Prilog proučavanju osmanske baštine. Beograd: Filip Višnjić, Društvo za urbanu istoriju, 2020. (Serbian Cyrillic)

Nikolić–Stojančević, Vidosava. Leskovac i oslobođeni krajevi Srbije 1877–1878. godine. Etničke, demografske, socijalno-ekonomske i kulturne prilike. Leskovac: Biblioteka Narodnog muzeja, 1975. (Serbian Cyrillic)

Id. „Leskovac i leskovački kraj u prvim godinama posle oslobođenja od Turaka.“ Leskovački zbornik 18 (1978): 129–201. (Serbian Cyrillic)

Nedeljković, Branislav M. Istorija baštinske svojine u Novoj Srbiji od kraja 18 veka do 1931. Beograd: Izdavačko i knjižarsko preduzeće Geca Kon, 1936. (Serbian Cyrillic)

Radović, Danijel. Jovan Ristić (1829–1899): biografija srpskog državnika. Prometej: Novi Sad, 2023. (Serbian Cyrillic)

Rajić, Suzana. Spoljna politika Srbije. Između očekivanja i realnosti 1868–1878. Beograd: Srpska književna zadruga, 2015. (Serbian Cyrillic)

Savić, Aleksandar M. Kneževina Srbija i Osmansko carstvo (1839–1858): doktorska disertacija. Beograd: Univerzitet u Beogradu, Filozofski fakultet, 2021. (Serbian Cyrillic)

Spasić, Milovan. „Podatci o agrarnim odnosima hrišćana u oslobođenim krajevima, okruga topličkog i vranjskog, za vreme turske vladavine.“ Glasnik Srpskog učenog društva 71 (1890): 219–58. (Serbian Cyrillic)

Stojančević, Vladimir. Leskovac i leskovačka nahija u XIX veku (1804–1878). Leskovac: Biblioteka Narodnog muzeja, 1987. (Serbian Cyrillic)

Id. „Otkup vakufskih imanja u Leskovcu posle oslobođenja 1878. godine.“ Leskovački zbornik 12 (1972): 135–39. (Serbian Cyrillic)

Stojičić, Slobodanka. Agrarno pitanje u novooslobođenim krajevima Srbije posle srpsko-turskih ratova 1878 – 1907. Pravni i politički aspect. Leskovac: Biblioteka Narodnog muzeja, 1987. (Serbian Cyrillic)

Id. „Drugo odeljenje suda okruga niškog sa sedištem u Leskovcu.“ Leskovački zbornik 14 (1974): 177–92. (Serbian Cyrillic)

Terzibaşoğlu, Yücel. „Landed Estates, Rural Commons and Collective Agriculture in Ottoman Niş and Leskofçe in the Nineteenth Century.“ Turkish Historical Review 13 (2022): 343–71, https://doi:10.1163/18775462-bja10036

Trajković, Dragoljub. „Oko Leskovačkog zakona od 27. zilkade 1275. godine.“ Leskovački zbornik 4 (1964): 137–41. (Serbian Cyrillic)

Trebješanin, Radoš. „Leskovac posle oslobođenja 1877. god.“ Leskovački zbornik 18 (1978): 279–93. (Serbian Cyrillic)

Filipović, Milenko S. „Agrarno-pravni odnosi zvani paraspor ili paraspur.“ Leskovački zbornik 5 (1965): 5–15. (Serbian Cyrillic)

Šešum, Uroš S. Srbija i Stara Srbija (1804–1839). Beograd: Filozofski fakultet, Univerzitet u Beogradu, 2017. (Serbian Cyrillic)

Prenosi

Objavljeno

2024-10-09

Številka

Letn. 64 Št. 2 (2024): Izzivi zemljiškoposestnih reform in finančna vključenost kmetov / Samomor kot historični fenomen: uvod v tematski sklop

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorske pravice (c) 2024 Miroslav Radivojević

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).