Kidričevo – prvo industrijsko mesto v Sloveniji
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.64.1.35Ključne besede:
Kidričevo, TGA Kidričevo, Talum d. d., industrializacija, urbanizacija, Danilo Fürst, industrijska dediščinaPovzetek
V primeru Kidričevega govorimo o prvem primeru načrtno zgrajenega industrijskega naselja iz časa socializma. V Strnišču je bil nameščen tudi vodilni projektant, arhitekt Danilo Fürst. Njegov načrt je bil zastavljen zelo ambiciozno, saj je predvideval izgradnjo industrijskega mesta z vso potrebno infrastrukturo. Tako naj bi v novem naselju bili bolnica, hotel, kulturno središče, šole, upravni in gospodarski center ter rekreacijski center, vendar je bil realiziran le manjši del projekta. Prva dva stanovanjska bloka sta prešla v uporabo že marca 1949, do leta 1956 pa je bila gradnja stanovanjskih objektov praktično zaključena. Industrijska dediščina v Sloveniji je še premalo ovrednotena, malo pozornosti je namenjene tudi oživljanju nekaterih poslopij, ki so bila nekoč industrijska, danes pa propadajo.
Literatura
Auer, Franjo idr. (ur.). Ob 20-letnici proizvodnje, Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič«. Kidričevo: TGA, 1974.
Ifko, Sonja. Dediščina in revitalizacija opuščenih industrijskih območij. AB. Arhitektov bilten 41, št. 190/191 (2011): 31–35.
Kidričevo: (zbornik referatov s posvetovanja Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva, ki je potekalo 25. oktobra 2001 v Kidričevem). Ljubljana: Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo; Kidričevo: Tovarna aluminija Talum, 2003.
Kolar, Nataša (ur.). Zbornik občine Kidričevo. Kidričevo: Občina, 2010.
Letno poročilo Skupine Talum za leto 2021. Kidričevo: Talum, april 2022.
Lorenčič, Aleksander in Jože Prinčič. Slovenska industrija od nastanka do danes. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2018.
Lorenčič, Aleksander. From dreams of "a second Switzerland" to capitalism without a human face: the path of economic independence and Slovenian economic transition. Ljubljana: Založba ZRC, 2021.
Prinčič, Jože. Sovjetizacija slovenske industrije v letih 1945–1950. Prispevki za novejšo zgodovino 45, št. 2 (2005): 121–32.
Pulko, Radovan. Kako se je gradilo Kidričevo. Ravno polje. Glasilo občine Kidričevo, julij 2012, št. 3, 20–21.
Rojic, Vida. Iz zgodovine Strnišča. Časopis za zgodovino in narodopisje 55, št. 1 (1984): 57–121.
Topolovec, Rajko. Kraj prišlekov. Ptuj: Samozaložba, 2002.
Evidenca in valorizacija objektov slovenske moderne arhitekture med leti 1945–1970. Dostopno na: http://www.evidenca.org/?object=94. Pridobljeno 2. 2. 2023.
Gradnja naselja Kidričevo. Pripravila Radova Pulko in Melita Zmazek. Dostopno na: Kamra, digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin. https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/gradnja-naselja-kidricevo/. Pridobljeno 26. 10. 2023).
Izgradnja Tovarne glinice in aluminija Kidričevo. Pripravila Melita Zmazek. Dostopno na: Kamra, digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin. https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/izgradnja-tovarne-glinice-in-aluminija-kidricevo/. Pridobljeno 26. 10. 2023.
Kidričevo - Slovenske regije in občine v številkah. Dostopno na: https://www.stat.si/obcine/sl/Municip/Index/62. Pridobljeno 26. 11. 2023.
Spletni portal Zgodovina – Kidričevo. Dostopno na: https://zgodovinakidricevo.wordpress.com/. Pridobljeno 10. 3. 2023.
STA: Kidričevem potrdili strokovne podlage za arhitekturni razvoj mesta. Dostopno na: https://www.sta.si/3024238/v-kidricevem-potrdili-strokovne-podlage-za-arhitekturni-razvoj-mesta. Pridobljeno 10. 4. 2022.
Tito na obisku v Kidričevem. Pripravil Radovan Pulko. Dostopno na: Kamra, digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin. https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/tito-na-obisku-v-kidricevem/. Pridobljeno 26. 10. 2023.
Zemljarič, Mojca. Kidričevo, Strnišče: Območje že degradirano, v prihodnje bo še bolj. Štajerski tednik, 9. 7. 2019. Dostopno na: https://www.tednik.si/politika/16536-kidricevo-strnisce-obmocje-ze-degradirano-v-prihodnje-bo-se-bolj. Pridobljeno 20. 3. 2023.
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2024 Aleksander Lorenčič
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
