Kaj, kako, zakaj? Oris odnosa države do kmetijstva in kmetov v zgodnjem jugoslovanskem socializmu, 1945–1953 (poudarek na Sloveniji)
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.64.1.33Ključne besede:
kmetijstvo, kmetijska politika, socializem, agrarna reforma, kolektivizacija, preskrba prebivalstvaPovzetek
V preglednem članku avtor predstavlja ključne dejavnike s področja zakonskih določil, ki so oblikovale kmetijsko politiko zgodnjega socializma v Jugoslaviji (1945–1953). Pri tem je poudarek na dogajanju na področju kmetijstva v Sloveniji. Avtor predstavi agrarno vprašanje (vprašanje zemlje in njene lastnine) in kmetijsko vprašanje (odnos oblasti do kmeta kot družbene in poklicne skupine). Predstavi agrarno reformo v Sloveniji (1945–1948), njene vplive (posledice) in posege oblasti v kmetijstvo zaradi preskrbe prebivalstva. Med te posege je sodila kolektivizacija kmetijstva po zgledu kolhozov v Sovjetski zvezi. Celoten odnos oblasti do kmetijstva je na eni strani koreninil v pragmatičnih razlogih glede preskrbe prebivalstva, po drugi strani pa so bili ti razlogi politični oziroma ideološki.
Literatura
Abditus [Albin Prepeluh]. Problemi malega naroda. Ljubljana: Slovenska socijalna matica, 1918.
Brezigar, Milko. Osnutek slovenskega narodnega gospodarstva. Celje: Omladina, 1918.
Centrih, Lev in Polona, Sitar. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945–1991, Koper : Založba Univerze na Primorskem, 2023.
Čepič, Zdenko. Agrarna reforma in kolonizacija v Sloveniji 1945–1945. Maribor: Založba Obzorja, 1985.
Čepič, Zdenko. Kmetje in zadružništvo v pogledih Edvarda Kardelja. V: Alojz Cindrič (ur.). Čarnijev zbornik mednarodnih družboslovnih in humanističnih razprav=A Festschrift for Ludvik Čarni, studies in social and humanities sciences, 325–36. Ljubljana: Filozofska fakulteta=Faculty of Arts, 1998.
Čepič, Zdenko. Oris načel zagotovljene preskrbe v Jugoslaviji. Prispevki za novejšo zgodovino 39, št. 2 (1999): 157–68.
Čepič, Zdenko. Povojni beg z zemlje: notranje migracije v Sloveniji 1945–1960. Zgodovinski časopis 45, št. 1 (1991): 85–106.
Čepič, Zdenko. Spor z Informbirojem in jugoslovanska kmetijska politika. V: Jasna Fischer (ur.). Jugoslavija v hladni vojni: zbornik z znanstvenega posveta Jugoslavija v hladni vojni, Ljubljana, 8. –9. maj 2000, 319–38. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino; Toronto: University, 2004.
Čepič, Zdenko. Zakonske osnove racionirane preskrbe v Jugoslaviji 1945–1948. Prispevki za novejšo zgodovino 37, št. 2 (1997): 451–61.
Gaćeša, Nikola. Agrarna reforma i kolonizacija u Jugoslaviji 1945–1948. Novi sad: Matica srpska,1984.
Himmelreich, Bojan. Pike, špekulanti in Trumanova jajca: preskrba prebivalstva Slovenije z blagom široke potrošnje v letih 1945–1953. Celje: Zgodovinski arhiv, 2008.
Ilešič, Svetozar. Agrarna prenaseljenost Slovenije. Tehnika in gospodarstvo 6, št. 3–4 (1940): 60–70.
Kardelj, Edvard. Kmetijsko zadružništvo v planskem gospodarstvu. Problemi naše socialistične graditve, knjiga I. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1956.
Kidrič, Boris. Nekaj izkušenj iz prvega leta petletnega plana. V: Zbrano delo, III. Knjiga, 312–17. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1978.
Stipetić, Vladimir. Agrarna reforma i kolonizacija u FNRJ 1945–1948. Zagreb: JAZU, 1954.
Šifrer, Živko. Demografski razvoj kmečkega prebivalstva v Sloveniji, Prikazi in študije, 8, 1962, 10–11.
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2024 Zdenko Čepič
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
