Znanost in zločin - Inštitut za jugovzhodno nemštvo v Gradcu (1938-1945)
Ključne besede:
nacizem, druga svetovna vojna, znanost, raznarodovanje, vojni zločini, Gradec, slovenska Štajerska, Slovenci, jugovzhodna EvropaPovzetek
V razpravi obravnava avtor nacistično znanstveno ustanovo "Südostdeutsches Institut" iz Gradca, ki je od 1938 leta pripravljala zasedbo slovenske Štajerske, in s tem obravnava sklop med znanostjo in zločini nacističnega režima. Inštitut je imel tako uporabno usmerjeno znanstveno kot obveščevalno vlogo. Njegove raziskave so se na začetku osredotočile na demografska in narodnostna vprašanja obmejnih območij pokrajine Štajerske, kazneje pa je s svojimi raziskavami podprl nacistično raznarodovalno politiko na slovenskem Štajerskem; njegov vodja Helmut Carstanjen je bil celo odgovoren za znaten del tamkajšnje hudodelske nemške narodnostne politike. Od nemškega napada na Jugoslavijo se je inštitut tudi ukvarjal s širšim prostorom jugovzhodne Evrope s posebnim pogledom na tamkajšnje nemške manjšine. Ker je arhivsko gradivo o "Sudostdeutsches Institutu" pomanjkljivo, se članek metodološko naslanja na ocenjevanje njegovih publikacij. Na koncu zasleduje kariere posameznih člankov inštituta v povojni dobi.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).